<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174241"><dc:title>Raziskovanje odnosa med kognitivnimi sposobnostmi in značilnostmi branja</dc:title><dc:creator>Rot,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlesek,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bralno  razumevanje</dc:subject><dc:subject>hitrost branja</dc:subject><dc:subject>delovni spomin</dc:subject><dc:subject>nadzor inhibicije</dc:subject><dc:subject>kognitivna fleksibilnost</dc:subject><dc:description>V literaturi lahko zasledimo številne študije, ki preverjajo različne dejavnike značilnosti branja. Med njimi je le malo takšnih, ki bi preverjale odnos med kognitivnimi funkcijami in značilnostmi branja pri zdravi odrasli populaciji. V magistrski nalogi smo s pomočjo sekundarne analize podatkov preverjali, kako so kognitivne funkcije (natančneje delovni spomin, nadzor inhibicije in kognitivna fleksibilnost) povezane z bralnim razumevanjem in hitrostjo branja. V raziskavi je sodelovalo 72 udeležencev, starih med 20 in 47 let. V raziskavo smo vključili podatke o tem, kako hitro so udeleženci prebrali tri leposlovna besedila in kako uspešni so bili pri odgovarjanju na vprašanja bralnega razumevanja teh besedil. Te podatke smo kombinirali z rezultati na bateriji nalog kapacitete delovnega spomina Lewandowsky, Stroopovi nalogi, nalogi stranskih dražljajev in Bergovem testu razvrščanja kartic. Ugotovili smo, da se z bralnim razumevanjem statistično značilno povezuje skupni rezultat kapacitete delovnega spomina in nekatere posamezne mere delovnega spomina. Skupni rezultat kapacitete delovnega spomina je bil tudi statistično značilen napovednik bralnega razumevanja. Nadalje smo ugotovili, da je hitrost branja statistično značilno povezana s številom perseverativnih napak na Bergovem testu razvrščanja kartic. Rezultate lahko utemeljimo z razlogi, povezanimi z značilnostmi izbranih pripomočkov in morebitnim zanašanjem na kompenzatorne mehanizme pri branju. Dobljeni rezultati odpirajo številne možnosti za nadaljnje raziskovanje v smeri preverjanja različnih kognitivnih dejavnikov značilnosti branja in predstavljajo pomemben doprinos na področju raziskovanja značilnosti branja besedil v slovanskih jezikih.</dc:description><dc:publisher>[Š. Rot]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-30 09:10:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174241</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
