Interakcijski rituali udeležencev odprte scene - odnosi in solidarnost na uliciKemr, Timotej Hugo (Avtor) Grebenc, Vera (Mentor) interakcijski ritualibrezdomstvouporaba prepovedanih drog in alkoholaodprta scenasolidarnostvrstniška mrežaV magistrskem delu sem raziskoval fenomen vidne in javne uporabe nedovoljenih drog. Na podlagi obravnavanih teoretskih izhodišč ter izvedbe kvalitativne raziskave sem skušal prikazati, na kakšen način je pojav povezan z zadovoljevanjem potreb in želja udeležencev odprte scene v vrstniški mreži ter mreži služb in storitev. Obenem me je zanimalo, katere strategije zadovoljevanja potreb učinkujejo na boljše razumevanje njihove situacije na ravni stroke ter v širši lokalni skupnosti. Izsledke raziskovalnega dela naloge sem povezal z Goffmanovim konceptom interakcijskih ritualov, ki ga razvije v delu Predstavljanje sebe v vsakdanjem življenju, Durkheimovim pojmovanjem ritualov ter Collinsovo sodobno interpretacijo in dopolnitvijo navedenih teoretskih izhodišč. V tem okviru sem sočasno raziskoval tudi funkcijo javnega prostora ter raziskovalna vprašanja povezal z Lefebvrejevim pojmom pravice do mesta in teorijo produkcije prostora. Raziskovalni del naloge potrjuje, da se med udeleženci oblikujejo socialne vezi, ki so posledica vsakodnevne prisotnosti na določenih lokacijah, skupno vezane pozornosti in ponavljanja uspešnih interakcijskih praks. Glavni motivator tovrstnih odnosov je posameznikovo kopičenje čustvene energije. Udeleženci odprte scene na podlagi uspešno izvedenih interakcijskih ritualov zadovoljujejo potrebo po bližini, varnosti, pripadnosti, spoštovanju in dostojanstvu. To uresničujejo na podlagi vzpostavljanja vzajemnih odnosov oziroma solidarnosti. V skupnosti se pogosto pojavljajo tudi napetosti in konflikti, ki posameznike čustveno izčrpavajo. Takšne situacije udeleženci rešujejo z umikom, prekinitvijo stika ali izključitvijo motečega člana. Pri reševanju nesporazumov imajo pomembno regulatorno vlogo nenapisana pravila vedenja, ki učinkujejo tako na ravni skupine kot tudi posameznika. Nadalje udeleženci odprte scene, ki uporabljajo storitve na področju brezdomstva ter prepovedane droge in alkohol, s pomočjo omenjenih programov prejemajo čustveno oporo ter občutek stabilnosti in predvidljivosti. Strokovnjaki, ki razumejo navedene strategije uporabnikov in socialno dinamiko odprte scene, lažje prepoznajo njihove potrebe, vzpostavljajo boljše odnose in razvijajo učinkovitejše oblike pomoči in podpore. Spoznanja o veriženju uspešno izvedenih interakcijskih ritualov, na podlagi katerih posamezniki izbirajo in ponavljajo specifične situacije ter z njimi krepijo svojo čustveno energijo, je mogoče vključiti v socialno-delovno prakso. Njihovim obstoječim strategijam je smiselno prisluhniti ter jih upoštevati pri nadaljnjem razvoju mreže služb in storitev na področju brezdomstva ter prepovedanih drog in alkohola.[T. H. Kemr]20252025-09-30 09:00:07Magistrsko delo/naloga174235sl