Sinteza in fizikalno-kemijsko vrednotenje polietilenglikolnih estrov z izbranimi maščobnimi kislinamiRupnik, Anja (Avtor) Mravljak, Janez (Mentor) PEG estri maščobnih kislinpolisorbatiesterifikacijaoksidativna razgradnjaUHPLC-HRMS analizaPolietilenglikolni estri maščobnih kislin predstavljajo pomemben razred amfifilnih spojin z visoko biokompatibilnostjo in nizko toksičnostjo, kar omogoča njihovo široko uporabo. V farmaciji delujejo kot neionske površinsko aktivne snovi, emulgatorji in stabilizatorji, ki izboljšujejo topnost slabo topnih učinkovin, preprečujejo agregacijo in denaturacijo proteinov ter zmanjšujejo njihovo adsorpcijo na površine. Zaradi teh lastnosti so nepogrešljivi pri razvoju sodobnih parenteralnih pripravkov, zlasti bioloških zdravil. Njihova dolgotrajna uporaba in ugoden varnostni profil pa dodatno potrjujeta njihov pomen. Magistrska naloga se osredotoča na sintezo ter fizikalno-kemijsko vrednotenje polietilenglikolnih estrov izbranih maščobnih kislin, z namenom poglobljenega razumevanja njihove strukture, sinteznih poti in mehanizmov razgradnje. Polietilenglikolni estri maščobnih kislin so sestavni del polisorbatov, ki predstavljajo kompleksne zmesi, zato je eden ključnih ciljev naloge priprava čistih polietilenglikolnih estrov, ki bi lahko služili kot referenčni standardi pri analitski karakterizaciji polisorbatov. V eksperimentalnem delu smo izvedli šestnajst esterifikacijskih reakcij med različnimi polietilenglikolnimi verigami in štirimi kislinskimi kloridi: lavroil, miristoil, nonadekanoil in oleoil klorid. Preučevali smo vpliv dolžine polietilenglikolne verige, vrste maščobne kisline, molskega razmerja reagentov in izbire baze na izkoristek, selektivnost in čistost produktov. Rezultati so pokazali, da krajše polietilenglikolne verige in nasičene maščobne kisline omogočajo višje izkoristke in enostavnejše čiščenje, medtem ko je oleoil klorid že med sintezo kazal večjo nagnjenost k oksidaciji. Piridin se je izkazal kot učinkovitejša baza od trietilamina, saj je povečal selektivnost za nastanek monoestrskih produktov. Karakterizacija z jedrsko magnetno resonanco, visokoločljivostno masno spektrometrijo ter tekočinsko kromatografijo ultra visoke ločljivosti sklopljeno z visokoločljivostno masno spektrometrijo, je potrdila strukturo in čistost produktov ter omogočila identifikacijo oksidiranih zvrsti. Optimizacija sinteznih pogojev se je izkazala kot ključna za doseganje visokih izkoristkov ob minimalni razgradnji estrov z nasičenimi maščobnimi kislinami. Pri estrih z nenasičeno oleinsko kislino poteka oksidacija s tripletnim kisikom, zato želenih produktov ni mogoče ločiti od neželenih oksidacijskih produktov.20252025-09-30 08:45:56Magistrsko delo/naloga174227sl