Ovrednotenje spletnih ponudnikov in odnos javnosti do farmakogenetskega testiranjaPintar, Ana (Avtor) Karas Kuželički, Nataša (Mentor) farmakogenetsko testiranjespletni ponudnikifarmakogenvprašalnik.Hitro razvijajoče se področje farmakogenetike in porast spletnih ponudnikov farmakogenetskega testiranja prinašata kopico prednosti, hkrati pa se porajajo skrbi o ustreznosti testiranja in interpretaciji rezultatov. Čeprav bi individualizacija terapije ugodno vplivala na zdravje posameznikov, zdravniki tovrstnih testiranj ne priporočajo pogosto, in sicer zaradi pomanjkanja znanja in skepse do ustreznosti izvedbe in kredibilnosti rezultatov. Eden izmed vzrokov, ki vzbujajo dvom, je zagotovo tudi pomanjkanje zakonov in nadzora nad tem področjem znanosti in stroke po vsem svetu. Namen magistrske naloge je med seboj primerjati različne ponudnike farmakogenetskega testiranja in jih ovrednotiti glede na število farmakogenov in parov farmakogen-zdravilna učinkovina ter nivo dokazljivosti. Namen je tudi ugotoviti, v kolikšni meri je farmakogenetsko testiranje poznano in sprejeto v širši javnosti, ter ugotoviti glavne zadržke v zvezi z njim. Poiskali smo ponudnike farmakogenetskega testiranja in na njihovih spletnih straneh poiskali panele farmakogenov, ki jih analizirajo. Po pregledu podatkovnih baz CPIC in PharmGKB smo ponudnike ovrednotili glede na deleže parov farmakogen-zdravilna učinkovina, ki imajo najbolj oz. najmanj dokazano povezavo med farmakogeni in odzivom na zdravilno učinkovino. S spletno anketo smo skušali dobiti vpogled v poznavanje in sprejemanje farmakogenetskega testiranja v populaciji. Dobljene odgovore smo ovrednotili s statističnimi testi in ugotovili, ali se odgovori razlikujejo glede na spol, starost in stopnjo izobrazbe. S pregledom ponudnikov testiranja smo ugotovili, da spletni ponudniki med seboj niso primerljivi. Razlikujejo se v številu farmakogenov in številu parov farmakogen-zdravilna učinkovina. Medtem ko nekateri v svoje panele vključujejo farmakogene, ki ustrezajo kliničnim podatkom in smernicam, pa imajo nekateri v panelu več kot 50 % genov, za katere še ni znanih informacij o vplivu na odziv na določeno zdravilo. Z analizo vprašalnika smo ugotovili, da več kot polovica anketirancev za farmakogenetsko testiranje še ni slišala. Večina bi jih bila pripravljena analizo opraviti, če bi to pomenilo povečanje učinkovitosti terapije in zmanjšanje neželenih učinkov zdravil. Glavna zadržka, ki posameznike odvračata od farmakogenetskega testiranja, sta pomanjkanje informiranosti in prepričanje, da je testiranje nepotrebno, če ne prejemajo terapije. Pomanjkanje nadzora in regulacije nad ponudniki farmakogenetskega testiranja se je izkazalo tudi v sklopu analize ponudnikov te storitve. Paneli so raznoliki, ni pa nadzora nad tem, ali ustrezajo preverjenim kliničnim podatkom in smernicam. Pri statistični analizi vprašalnika so se odgovori statistično pomembno razlikovali pri vprašanju o ceni in zadržkih do testiranja v odvisnosti od starosti. Višje stroške testiranja bi bila pripravljena plačati mlajša populacija, vendar pa bi si želeli tudi večje informiranosti glede farmakogenetskega testiranja.20252025-09-30 08:45:49Magistrsko delo/naloga174226sl