<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174223"><dc:title>Izražanje izbranih mikro RNA v serumu in napoved odziva na zdravljenje pomenopavzne osteoporoze s teriparatidom</dc:title><dc:creator>Sedej,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ostanek,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrščaj,	Lucija Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pomenopavzna osteoporoza</dc:subject><dc:subject>mineralna kostna gostota</dc:subject><dc:subject>teriparatid</dc:subject><dc:subject>miRNA</dc:subject><dc:subject>RT-qPCR</dc:subject><dc:description>Pomenopavzna osteoporoza je kronična presnovna bolezen kosti, za katero je značilno postopno zmanjševanje mineralne kostne gostote, poslabšanje mikroarhitekture kostnega tkiva ter povečano tveganje za zlome. Glavni vzrok za nastanek bolezni je znižana raven estrogena po menopavzi, kar povzroči neravnovesje med kostno resorpcijo in izgradnjo. Ena izmed terapevtskih možnosti je zdravljenje z rekombinantno obliko analoga parathormona – teriparatidom, ki deluje osteoanabolno. 

Kljub temu, da je pri večini bolnic zdravljenje uspešno, obstaja manjši delež, pri katerih ne pride do pričakovanega zvišanja mineralne kostne gostote. Namen naše naloge je bil ugotoviti, ali se izražanje izbranih mikro RNA, za katere je znano, da so vključene v osteogenezo (hsa miR 20b 5p, hsa miR 31 3p, hsa miR 133a 3p in hsa miR 375-3p), spreminja tekom zdravljenja, ali se razlikuje med odzivnimi in neodzivnimi bolnicami, ter ali bi lahko te miRNA služile kot napovedni označevalci terapevtskega odziva.

V raziskavo je bilo vključenih 51 bolnic s pomenopavzno osteoporozo, ki so prejemale teriparatid eno leto. Glede na relativno spremembo mineralne kostne gostote v ledvenem delu hrbtenice v obdobju enega leta smo jih razvrstili v odzivno (sprememba večja ali enaka 3 %) in neodzivno skupino (sprememba manjša od 3 %). Izražanje izbranih miRNA v serumskih vzorcih pred začetkom in po šestih mesecih zdravljenja smo določili z verižno reakcijo s polimerazo v realnem času (RT-qPCR). Najpomembnejše razlike v izražanju smo zaznali pri dveh negativnih regulatorjih osteogeneze, to sta hsa‑miR‑133a‑3p in hsa‑miR‑375‑3p, pri katerih je bilo relativno izražanje pri neodzivnih preiskovankah že izhodiščno statistično značilno višje, ta razlika pa se je ohranila tudi po šestih mesecih zdravljenja. Pri hsa‑miR‑20b‑5p smo po šestih mesecih v primerjavi z odzivno skupino zaznali višje relativno izražanje v neodzivni skupini, kar je nekoliko nepričakovano, glede na njeno znano proosteogeno delovanje. Pri hsa‑miR‑31‑3p spremembe niso dosegle statistične značilnosti, viden pa je bil trend povečanega izražanja pri neodzivnih. 

Rezultati kažejo, da imata hsa‑miR‑133a‑3p in hsa‑miR‑375‑3p potencial za klinično uporabnost kot napovedna označevalca odziva na zdravljenje s teriparatidom. To odpira možnost bolj individualiziranega zdravljenja osteoporoze, za potrditev pa bodo potrebne še nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-30 08:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174223</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
