<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174175"><dc:title>Analiza upravnega postopka napredovanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in njegov vpliv na pomanjkanje kadra v šolstvu: primerjava Slovenije in Hrvaške</dc:title><dc:creator>KLANŠEK,	NIKA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sever,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>upravni postopek napredovanja</dc:subject><dc:subject>karierni razvoj</dc:subject><dc:subject>vzgoja in izobraževanje</dc:subject><dc:subject>pomanjkanje učiteljev</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Hrvaška</dc:subject><dc:subject>izobraževalni sistem</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava karierni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s poudarkom na primerjavi upravnih postopkov napredovanja v Sloveniji in na Hrvaškem. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti kariernega razvoja, analiza obstoječih postopkov in problematika pomanjkanja učiteljev, ki je izziv v obeh državah in širše v EU, ter vpliv napredovanja na privlačnost poklica. V raziskovalnem delu so bili uporabljeni kombinirani pristopi (ankete, intervjuji) za pridobivanje podatkov o izkušnjah in percepcijah strokovnih delavcev glede napredovanja ter njegovega vpliva na motivacijo in zadovoljstvo. Rezultati pokažejo, da imajo upravni postopki pomemben vpliv na motivacijo in strokovni razvoj, neposredna povezava s pomanjkanjem učiteljev pa ni bilo ugotovljena. V Sloveniji so kot ključne slabosti prepoznane administrativna preobremenjenost, nejasna merila in odvisnost od subjektivne presoje ravnateljev, kar zmanjšuje preglednost in vodi v demotivacijo. Hrvaški sistem z enotnim točkovnikom prinaša večjo transparentnost, a manj fleksibilnosti pri upoštevanju posebnih okoliščin. V obeh državah postopki ostajajo dolgotrajni, učitelji pa preobremenjeni, kar omejuje kontinuiran strokovni razvoj in zmanjšuje privlačnost poklica. Sklepno delo predlaga digitalizacijo postopkov v Sloveniji za večjo transparentnost, jasnejša in objektivnejša merila, skrajšanje rokov ter večje vrednotenje pedagoškega dela in mentorstva, saj bi takšne spremembe omogočile, da bi upravni postopki postali podpora strokovni rasti in ne birokratska ovira.</dc:description><dc:publisher>[N. Klanšek]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-29 12:15:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174175</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
