Islamska republika Iran in dinamika moči na Bližnjem vzhodu: iranski »proksiji«Nared, Eva (Avtor) Garb, Maja (Mentor) IranIslamska revolucionarna garda (IRGC)»proksi«os odporaPo islamski revoluciji leta 1979 se je Iran zaradi relativne nekonkurenčnosti svoje konvencionalne vojaške sile osredotočil na razvoj asimetričnega vojskovanja kot osrednjega koncepta obrambe pred zunanjimi grožnjami, kot so Izrael, vpliv zahodnih držav in Saudova Arabija. Iran je zlasti po vojni v Iraku (2003) in arabski pomladi (2011) izkoristil nestabilne varnostne razmere na Bližnjem vzhodu ter preko Islamske revolucionarne garde (IRGC) okrepil aktivnosti v regiji. IRGC je sistematično krepila ideološko, finančno in vojaško podporo predvsem marginaliziranim šiitskim uporniškim skupinam v Libanonu, Iraku, Jemnu in Bahrajnu. Med temi je IRGC krepila širitev ideologije islamske revolucije in koncepta skrbništva islamskega pravnika (»Velayat-e Faqih«). Podprla pa je tudi sunitski palestinski milici ter (sedaj bivši) sirski režim. S podporo tem državnim in nedržavnim akterjem je Iran vzpostavil »proksi« odnose, preko katerih učinkovito uveljavlja svoj interes, ne da bi se pri tem neposredno vključil v konflikt. To mu omogoča izogibanje politični odgovornosti in visokim stroškom neposredne vojne. »Proksiji« za Iran predstavljajo pomemben del strategije odvračanja, saj ustvarjajo strateško obrambno globino na več frontah. Iran je preko »proksijev« uspel razširiti svoj vpliv v regiji ter tako vpliva na ravnotežje moči na Bližnjem vzhodu.E. Nared20252025-09-28 08:30:33Magistrsko delo/naloga174156sl