<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174145"><dc:title>Spanje kot okupacija študentov Zdravstvene fakultete v Ljubljani</dc:title><dc:creator>Kučan,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>kakovost spanja</dc:subject><dc:subject>mladi odrasli</dc:subject><dc:subject>spalne navade</dc:subject><dc:subject>strategije</dc:subject><dc:subject>okupacijska znanost</dc:subject><dc:description>Uvod: Spanje predstavlja temeljno biološko potrebo in osnovno okupacijo, ki pomembno vpliva na telesno in duševno regeneracijo in vsakodnevno delovanje. V študentski populaciji je kakovost spanja pogosto ogrožena zaradi študijskih obveznosti, nerednega spalnega ritma, uporabe elektronskih naprav in drugih dejavnikov. Slaba kakovost spanja lahko negativno vpliva na študijsko uspešnost, počutje in izvajanje vsakodnevnih aktivnosti. Namen: Preučevali smo, kako študenti Zdravstvene fakultete v Ljubljani ocenjujejo kakovost svojega spanja, kako jo povezujejo s svojim vsakodnevnim delovanjem in nezdravimi navadami ter katere strategije uporabljajo za izboljšanje kakovosti spanja. Želeli smo poudariti pomen delovne terapije pri podpori kakovostnega spanja. Metode: Podatke, zbrane s spletnim anketnim vprašalnikom, oblikovanem na podlagi pregleda literature in obstoječih vprašalnikov, smo analizirali z deskriptivno statistiko. Vprašalnik je v celoti izpolnilo 376 študentov različnih študijskih smeri. Rezultati: Dobra tretjina študentov svoje spanje ocenjuje kot kakovostno. Skoraj polovica dosega priporočeno dolžino spanja, več kot polovica poroča o globokem spanju. Pri študentih so prisotne jutranja zaspanost, zmanjšana motivacija, slabša koncentracija in utrujenost čez dan. Ocenjujejo, da je slabša kakovost spanja najmanj povezana z osnovnimi aktivnostmi, izraziteje s študijskimi obveznostmi in delom. V izpitnem obdobju študenti spijo manj, kar je po njihovi oceni negativno povezano z učenjem in pripravami na izpite. Najpogostejši nezdravi navadi sta uporaba elektronskih naprav pred spanjem in neredni spalni ritem, uživanje alkohola in kofeina sta manj razširjena. Za izboljšanje kakovosti spanja uporabljajo strategije kot je izogibanje kofeinu in nikotinu ter spanje v temnem prostoru, redkeje vodenje dnevnika spanja, spanje brez elektronskih naprav in sprostitvene tehnike. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da kakovost spanja med študenti ni optimalna, kar potrjujejo njihove ocene o spalnih težavah, počutjih, prisotnosti nezdravih navad in redkejši uporabi nekaterih strategij za njeno izboljšanje. Potrebno je več ozaveščanja o pomenu kakovostnega spanja in spodbujanja uporabe strategij, zlasti v obdobjih večjih študijskih obremenitev. Spanje kot okupacija zasluži večjo pozornost na ravni posameznika, v okviru izobraževalnih programov in poglobljenih raziskav. Pomembno vlogo ima delovna terapija, ki lahko s celostnim pristopom pripomore k prepoznavanju neustreznih vzorcev in navad ter oblikovanju učinkovitih strategij za izboljšanje kakovosti spanja.</dc:description><dc:publisher>[A. Kučan]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-28 07:46:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174145</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
