<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174144"><dc:title>Doživljanje pacientov ob uporabi posebnih varovalnih ukrepov</dc:title><dc:creator>Stanojević,	Anastazija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferkulj,	Blaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>izkušnje pacientov</dc:subject><dc:subject>telesno oviranje s pasovi</dc:subject><dc:subject>psihiatrična bolnišnica</dc:subject><dc:description>Uvod: Posebni varovalni ukrepi, kot je telesno oviranje s pasovi, se pogosto uporabljajo v psihiatrični oskrbi za preprečevanje škode pacientom in osebju. Kljub varnostni vlogi imajo ti ukrepi pomembne etične in psihološke posledice, ki vplivajo na doživljanje pacientov. Razumevanje pacientove izkušnje je ključno za izboljšanje prakse in zmanjšanje negativnih učinkov. Namen: Namen diplomskega dela je pregled literature na temo doživljanja pacientov ob uporabi telesnega oviranja s pasovi in ugotoviti psihološke posledice ter analizirati vpliv izvajalcev zdravstvene nege na pacientovo izkušnjo. Diplomsko delo raziskuje možnosti izboljšav za zmanjšanje škodljivih učinkov posebnih varovalnih ukrepov. Metode dela: Uporabljen je bil deskriptivni pristop in sistematičen pregled strokovno-znanstvene literature od leta 2015-2025, dostopne v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Wiley in COBIB. Vključitveni kriteriji, ki smo jih upoštevali, so bili: prosta dostopnost besedila za člane Univerze v Ljubljani, uporabili smo znanstvene članke, študije primerov in kakovostne raziskave v slovenskem in angleškem jeziku, ustreznost ključnih besed, ter vsebinska povezanost naslova in izvlečka z namenom in cilji diplomskega dela. Rezultati: V preteklosti so pacienti doživljali telesno oviranje s pasovi po tedanji doktrini kot travmatično in ponižujočo izkušnjo, povezano z občutki nemoči, strahu, izgube dostojanstva in nezaupanja do zdravstvenega osebja. Dolgoročne psihološke posledice vključujejo povečano anksioznost, depresijo in znižano zaupanje v zdravstveno oskrbo. Izkušnje pacientov so močno odvisne od odnosa in vedenja izvajalcev zdravstvene nege, ki lahko z empatičnim in spoštljivim pristopom ublažijo negativne učinke. Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da so pacienti telesno oviranje s pasovi doživljali kot globoko negativno izkušnjo, ki je pogosto povzročila občutke izgube nadzora, sramu, strahu, jeze in popolne nemoči. Uporaba telesnega oviranja s pasovi brez ustrezne razlage ali vključevanja pacienta v proces odločanja, je v številnih primerih poglobila njihovo stisko ter vodila v trajno zmanjšano zaupanje v zdravstveni sistem. Psihološke posledice so vključevale simptome posttravmatske stresne motnje, povečano anksioznost, depresivne simptome in umik iz nadaljnjih terapevtskih odnosov. Takšna doživetja negativno vplivajo ne le na posameznikovo okrevanje, temveč tudi na dolgoročno sodelovanje v zdravljenju in terapevtskem procesu. Human pristop in uporaba deeskalacijskih tehnik lahko pomembno zmanjšata travme in izboljšata odnos med pacienti in zdravstvenim osebjem. Diplomsko delo prispeva k večji ozaveščenosti o psiholoških vplivih posebnih varovalnih ukrepov na pacienta in ponuja smernice za izboljšanje prakse, kar vodi k bolj kakovostni in varni psihiatrični zdravstveni negi.</dc:description><dc:publisher>[A. Stanojević]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-28 07:46:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174144</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
