Zatrjevanje odgovornosti investitorjev za spoštovanje mednarodnega okoljskega prava pred investicijskimi arbitražamiVeber, Gal (Avtor) Sancin, Vasilka (Mentor) investicijska arbitražamednarodno okoljsko pravopravica do regulacijedoktrina oblastnih pristojnostidoktrina prevladujočega javnega interesapogodbene izjemenasprotni zahtevkiMagistrsko diplomsko delo analizira, v kolikšni meri sistem investicijske arbitraže državam omogoča obrambo njihovih obveznosti po mednarodnem okoljskem pravu. Izhodišče je, da so primarni naslovniki okoljskih obveznosti države, ki imajo dolžnost regulacije zasebnikov. Mednarodno okoljsko in investicijsko pravo nista v razmerju lex specialis, zato je nujna njuna skladna razlaga. To odpira prostor za krepitev pravice držav do regulacije v javnem interesu, kar se kaže v slojeviti zasnovi možnosti zatrjevanja odgovornosti investitorjev. V prvem, defenzivnem sloju je vse bolj uveljavljena doktrina oblastnih pristojnosti, ki postopoma izpodriva doktrino učinka ter tribunalom omogoča upoštevanje legitimnih ciljev nediskriminatornih okoljskih ukrepov, kar lahko države razbremeni obveznosti plačila odškodnine. V okviru standarda poštene in pravične obravnave se krepi pomen javnega interesa. Brez posebnih državnih zagotovil investitorji ne morejo več legitimno pričakovati nespremenljivosti regulatornega okvira v škodo javnega interesa. V teoriji zato naraščajo pozivi v prid doktrini prevladujočega javnega interesa, ki bi bila sposobna zagotoviti prevlado javnega interesa nad sicer dokazano legitimnimi pričakovanji investitorjev. Okoljske pogodbene izjeme kot zadnji element defenzivnega sloja, pogosto ne dosegajo želenega učinka in terjajo natančnejše oblikovanje investicijskih sporazumov. Drugi, ofenzivni sloj predstavljajo nasprotni zahtevki držav, pri katerih morajo te premagati tri visoke ovire: pristojnostno, dopustnostno in vsebinsko. Doslej sta bila uspešna le dva okoljska nasprotna zahtevka, saj se preskok vseh treh ovir izkaže za težko dosegljivega. Delo sklene, da praksa vse bolj utrjuje pravico držav do okoljske regulacije, pri čemer se kot najučinkovitejše izkažejo defenzivne možnosti, prag za uspeh nasprotnih zahtevkov pa trenutno ostaja (pre)visok.20252025-09-27 09:00:32Magistrsko delo/naloga174131sl