Upravičenost kriminalizacije sporazumnih incestnih razmerij med odraslimiKrašovec, Manja (Avtor) Ambrož, Matjaž (Mentor) incestkriminalizacijanačelo škodepravni moralizemspolna avtonomijasoglasje.Morda ni tabuja, ki bi bil starejši in globlje zakoreninjen v družbi kot incest. Čeprav je tradicionalno označen kot univerzalni tabu, primerjalnopravni pregled pokaže, da v številnih državah sporazumni spolni odnosi med odraslimi sorodniki niso kaznivi, kar postavlja pod vprašaj domnevno univerzalnost prepovedi. Incest je eno najbolj kontroverznih področij kazenskega prava, kjer se prepletajo pravni, moralni, sociološki in zgodovinski vidiki. Magistrsko delo se zato osredotoča na vprašanje, ali je kazenskopravna prepoved sporazumnih incestnih razmerij med odraslimi upravičena. Analizirani so primeri iz sodne prakse, kot sta Muth v. Frank v ZDA in Stübing proti Nemčiji pred ESČP, ki ponazarjajo, da sodišča kaznovanje pogosto utemeljujejo na moralnem zgražanju in simbolnih razlogih, ne pa na jasno dokazljivi škodi. Posebna pozornost je namenjena tudi slovenski ureditvi kriminalizacije incesta po KZ-1 ter vprašanju sorazmernosti takšne ureditve. Na podlagi teh izhodišč delo podrobneje obravnava sodobne teorije kriminalizacije, zlasti liberalizem z načelom škode, načelom žaljivosti in avtonomije, pa tudi pravni moralizem, utilitarizem in paternalizem. Ugotovitve kažejo, da tradicionalne utemeljitve, kot so preprečevanje genetskih tveganj, varovanje družinske enote in ohranjanje morale, ne zagotavljajo zadostne podlage za najstrožji poseg v svobodo posameznika. Posebej izstopa vprašanje soglasja: resnično soglasje je v družinskem kontekstu lahko vprašljivo zaradi razmerij moči in čustvene odvisnosti, a samodejna izključitev njegove veljavnosti nesorazmerno zanemarja avtonomijo odraslih oseb. Analiza potrjuje, da kriminalizacija sporazumnih incestnih razmerij med odraslimi pomeni primer pretirane kriminalizacije (overcriminalisation), saj kazensko pravo posega na področje, kjer škoda ni jasno izkazana, varstvo ranljivih pa bi bilo mogoče zagotoviti z drugimi pravnimi sredstvi. Primernejša rešitev bi bila, da naj kazensko pravo sankcionira zgolj prisilne in izkoriščevalske odnose, medtem ko je v primerih, kjer obstaja resnično in veljavno soglasje, treba spoštovati avtonomijo odraslih posameznikov. Slovenska ureditev, ki kazensko sankcionira le odnose z mladoletnimi sorodniki, se zato kaže kot bližja liberalnim pristopom, a hkrati odpira vprašanje, ali je poseben člen o krvoskrunstvu sploh potreben ali gre predvsem za simbolno potrjevanje tabuja.20252025-09-27 09:00:25Magistrsko delo/naloga174130sl