Zahodna meja južnobelokranjskega narečjaGeltar, Lara (Avtor) Smole, Vera (Mentor) Gostenčnik, Januška (Komentor) slovenščinadolenjska narečna skupinajužnobelokranjsko narečjeSrednji RadenciSodevciDečinaPrelesjeprehodni govornarečjeslovjeMagistrsko delo obravnava južnobelokranjsko narečje, ki sinhrono spada v dolenjsko narečno skupino. Prispevek predstavlja na novo zbrano narečno gradivo v izbranih krajih ob reki Kolpi, za katera se ugotavlja genealoška povezanost s kajkavskim narečjem hrvaškega jezika. Na terenu zbrano narečno gradivo se primerja z govori, ki se na hrvaški strani slovensko-hrvaške državne meje uvrščajo v kajkavsko narečno skupino. V teoretičnem delu sem na kratko opisala zgodovinske raziskave o belokranjskih govorih, geografske podatke, ki so vplivale na spremembe v narečnem govoru na območju Bele krajine, značilnosti in razlike med govori ipd. V empiričnem delu sem opisala potek zbiranja in obdelave gradiva. Nato sledi kratka predstavitev posameznega govorca in vseh štirih krajev (Srednji Radenci, Sodevci, Dečina, Prelesje). Podan je jezikoslovni opis krajevnih govorov na osnovi obširnega gradiva, ki je bilo na novo zbrano. Podani so glavni glasoslovni kriteriji, ki utemeljujejo uvrstitev govorov med prehodne govore, dodana sta narečni inventar in distribucija ter tabelni prikaz glavnih issln. odrazov. Za primerjavo je dodano gradivo kontrolne točke Blaževci, ki se uvršča med vzhodnogoranske govore kajkavske narečne skupine. Na koncu so v povzetku zapisane sklepne ugotovitve narejene raziskave.[L. Geltar]20252025-09-27 07:18:55Magistrsko delo/naloga174103sl