<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174089"><dc:title>Joannis Kapodistrias na ljubljanskem kongresu</dc:title><dc:creator>Kristan,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šimac,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Joannis Kapodistrias</dc:subject><dc:subject>ljubljanski kongres</dc:subject><dc:subject>grška revolucija</dc:subject><dc:subject>evropski koncert</dc:subject><dc:subject>Clemens Metternich</dc:subject><dc:description>Znameniti grški državnik Joannis Kapodistrias (1776–1831) se je skoraj polovico leta 1821 zadrževal v Ljubljani, kjer se je kot predstavnik Rusije udeležil kongresa velesil. Bival je v hiši Jožefe in Jožefa Laurina, na današnjem Mestnem trgu 19. Kapodistrias si je na kongresu neuspešno prizadeval preprečiti vojaško intervencijo proti liberalni revoluciji v Kraljestvu dveh Sicilij. Prevladala je linija Clemensa Metternicha, njegovega političnega tekmeca, in revolucija je bila vojaško zatrta. V času kongresa je izbruhnila tudi grška vstaja. Kapodistrias jo je zaradi nevarnosti, ki jo je predstavljala Grkom v Osmanskem imperiju, dojemal kot katastrofo. V tem času je gojil tako pisne kot osebne stike s svojimi rojaki. Kmalu po kongresu se je Kapodistrias umaknil iz aktivne ruske službe. Njegova naslednja javna zadolžitev je bilo predsedovanje novonastali grški državi.</dc:description><dc:publisher>M. Kristan</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-27 07:17:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174089</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
