<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174084"><dc:title>Zaznava delovnih zahtev in virov med neodvisnimi delavci</dc:title><dc:creator>Lakner,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Babnik,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>neodvisni delavci</dc:subject><dc:subject>model delovnih zahtev in virov</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>delovna zavzetost</dc:subject><dc:subject>vpliv dela na zasebno življenje</dc:subject><dc:description>Trg dela se nenehno razvija in prilagaja zaradi ekonomskih, političnih in tehnoloških dejavnikov, kar vodi do številnih sprememb na področju kariernih poti, delovnih organizacij ter zaposlitvenih oblik. V zadnjih desetletjih se zaradi tega pojavlja vse več posameznikov, ki se odločajo za neodvisne oblike dela, ki se od tradicionalne zaposlitve razlikujejo na številnih področjih. V sklopu magistrske raziskave smo v kontekstu modela delovnih zahtev in virov preučevali zaznavo delovnih zahtev, virov in zaznane samoučinkovitosti pri slovenskih neodvisnih delavcih. Preverjali smo tudi njihovo povezavo z delovnimi značilnostmi dela in demografskimi dejavniki ter z izidi v povezavi z delom, kot so delovna zavzetost, izgorelost in vpliv dela na zasebno življenje. V raziskavi je sodelovalo 199 slovenskih neodvisnih delavcev, ki delujejo na različnih področjih, podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, v katero so bili vključene lestvice, ki merijo raziskovane konstrukte. Izvedli smo regresijsko analizo. Rezultati so pokazali statistično pomembno pozitivno povezavo med starostjo udeležencev in doživljanjem delovnih zahtev. Vsi trije preučevani konstrukti so pokazali pomembne povezave tako z zmožnostjo dostojnega življenja kot tudi z mesečnimi dohodki, kjer so imeli delovni viri in zaznana samoučinkovitost pozitivno povezavo z obema dejavnikoma dela, delovne zahteve pa negativno. Delovne zahteve so imele kot prediktor pri regresijski analizi statistično pomembno pozitivno povezavo z izgorelostjo in negativno z vplivom dela na zasebno življenje. Delovni viri in zaznana samoučinkovitost pa sta imela kot prediktorja pri regresijski analizi pomembno pozitivno povezavo z zavzetostjo in vplivom dela na zasebno življenje ter negativno z izgorelostjo. Rezultati raziskave prispevajo k razumevanju doživljanja neodvisnega dela na slovenskem prostoru in nudijo dobro osnovo za nadaljnje raziskovanje.</dc:description><dc:publisher>[M. Lakner]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-27 07:17:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174084</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>