<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174082"><dc:title>Od besed do ekranov: umetnost trilerjev Javierja Castilla in Juana Gómeza-Jurada</dc:title><dc:creator>Grilj,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kalenić Ramšak,	Branka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kriminalni roman</dc:subject><dc:subject>Javier Castillo</dc:subject><dc:subject>Juan Gómez-Jurado</dc:subject><dc:subject>stil pisanja</dc:subject><dc:subject>razvoj protagonistov</dc:subject><dc:subject>televizijska priredba</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava naraščajočo popularnost kriminalnega romana v 21. stoletju skozi dve literarni seriji španskih avtorjev, Javierja Castilla in Juana Gómeza-Jurade. Najprej je potrebno razviti teoretični okvir, na katerem bo osnovana analiza šestih romanov: La chica de nieve (Snežna deklica, 2020b), El juego del alma (Igra duše, 2021) in La grieta del silencio (Razpoka v tišini, 2024c) od Castilla ter Reina Roja (Rdeča kraljica, 2018), Loba Negra (Črna volkulja, 2019b) in Rey Blanco (Beli kralj, 2020b) od Gómeza-Jurade. Na začetku bodo predstavljene splošne značilnosti kriminalnega romana skupaj z njegovo problematično definicijo. Sledi daljša in natančnejša proučitev španskega kriminalnega romana in njegov razvoj skozi štiri najbolj slovita zgodovinska obdobja sodobne Španije: obdobje pred nastopom diktatorja Francisca Franca, med njegovo diktaturo, obdobje tranzicije ter v sodobnem času demokracije. Ker bo za delo v nadaljevanju pomembno ustvariti podlago za preučitev dveh glavnih likov, Miren Triggs in Antonie Scott, bo v sklopu teorije povzet tudi razvoj detektivskega lika s poudarkom na ženski vlogi. Temu sledi ločena predstavitev obeh zgoraj navedenih avtorjev, njegovih del, literarnih serij, o katerih bo govora, ter podrobna analiza obeh glavnih junakinj, skupaj z razčlembo njune rasti skozi tri romane. Poleg tega bo predstavljen tudi njun stil pisanja romanov ter njuna priredba na televiziji. Na koncu sledi še primerjava, ki bo potrdila hipoteze, da priljubljenost kriminalnega romana izhaja iz raznovrstnosti stilov pisanja, podrobne karakterizacije glavnih literarnih oseb ter iz zmožnosti televizijske adaptacije.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-27 07:16:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174082</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
