<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174073"><dc:title>Slovanski jezikovni vplivi na besedišče istroromunščine</dc:title><dc:creator>Potočnik,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hriberšek,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Repanšek,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>istroromunščina</dc:subject><dc:subject>slovanske izposojenke</dc:subject><dc:subject>romansko jezikoslovje</dc:subject><dc:subject>latinščina</dc:subject><dc:subject>praromunščina</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava jezikovno podobo istroromunskega jezika od vulgarnolatinske podlage prek praromunščine do sodobnih slovanskih izposojenk. V 2. stoletju n. št. so Rimljani območje današnje Romunije priključili rimskemu imperiju in ga romanizirali. Dediščina tega obdobja so zapisi pri latinskih piscih, latinski napisi, ki ohranjajo tudi nekatere poteze vulgarne latinščine, ki so vidne v sodobnih romunskih govorih, med katere spada tudi istroromunščina in številne arheološke najdbe. Na podlagi sodobnih romunskih govorov lahko rekonstruiramo praromunščino z vulgarnolatinsko osnovo in plastjo izposojenk iz južne slovanščine. Območje, kjer se je govorila donavska latinščina, je bilo prav tako kot Istra stičišče številnih različnih kultur, jezikov in državnih tvorb in posledično območje posrednega in neposrednega prevzemanja romanskih, germanskih in slovanskih leksemov. Istroromunščina tako izkazuje plast starejših slovanskih leksemov, ki jih je podedovala iz praromunščine pred cepitvijo na romunske govore in plast mlajših slovanskih, ki jih je v svoj jezikovni sistem vključila med postopno selitvijo z območja današnje Romunije proti Istri. Najstarejši zapisi vseh romunskih govorov se pojavijo šele po 16. stoletju, zato je gradiva za analizo besedišča sorazmerno malo in že vključuje številne jezikovne značilnosti, do katerih je prišlo po cepitvi. Poleg tega pa razen dakoromunščine ni noben romunski govor vzpostavil knjižne norme, zaradi česar so bili bolj dovzetni za posredno in neposredno prevzemanje iz drugih jezikov. Iz fonetične podobe romanskih leksemov lahko razberemo, ali je beseda podedovana neposredno iz vulgarne latinščine ali prevzeta iz drugega romanskega jezika (npr. francoščine, italijanščine), iz fonetične podobe slovanskih leksemov pa, ali je bila beseda prevzeta že v praromunski fazi (oz. izkazuje reflekse južne slovanščine) ali po cepitvi na romunske govore (oz. izkazuje reflekse sodobnih južnoslovanskih jezikov). Ker so jeziki, ki so vplivali na besedišče istroromunščine, tesno sorodni, včasih tudi iz fonetične podobe ni razvidno, ali gre za starejšo ali mlajšo izposojenko, zato je predstavljen tudi istroromunski glagolski sistem v odnosu do latinske in dakoromunske konjugacije, saj je tudi umestitev posameznega glagolskega korena v določen glagolski tip lahko lastnost, s katero ločimo starejše izposojenke od mlajših.</dc:description><dc:publisher>L. Potočnik</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-27 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174073</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
