Vloga romskih pomočnic v slovenskih osnovnih šolahJakoš, Živa (Avtor) Razpotnik, Špela (Mentor) RomiDružbena izključenostpoklic romske pomočniceromska skupnostsocialna izključenostinterkulturna pedagogikaV magistrskem delu sem raziskovala, kako romske pomočnice razumejo svojo vlogo v slovenskem osnovnošolskem izobraževalnem sistemu. V teoretičnem delu sem naredila pregled literature na področju izvora Romov, njihove zgodovine ter sprememb v kulturnih in življenjskih praksah. Posebej sem se osredotočila na romsko skupnost v Sloveniji ter opredelila štiri glavna področja izključenosti, s katerimi se ta sooča pri nas in po svetu. Kot pomembno področje izključenosti Romov sem izpostavila domeno izobraževanja ter predstavila poklic romske pomočnice kot institut, ki si prizadeva za zmanjšanje izključenosti romskih otrok v izobraževanju. Empirični del je bil namenjen proučevanju razumevanja vloge romskih pomočnic v šolskem sistemu. Raziskovala sem dejavnike, ki vplivajo na odločitev posameznic za ta poklic, osredotočila pa sem se tudi na morebitne ovire in izzive, s katerimi se romske pomočnice soočajo pri delu ter na to, kako pri svojem delu razumejo in uravnavajo pomen skrbi za ohranjanje romskega jezika in kulturnih praks. Uporabila sem kvalitativno metodo polstrukturiranega intervjuja na vzorcu osmih romskih pomočnic, ki so zaposlene v osnovnih šolah po Sloveniji. Podatke sem analizirala z metodo kvalitativne vsebinske analize. Rezultati raziskave kažejo, da se romske pomočnice za ta poklic odločajo zaradi veselja do dela z otroki, predhodnih izkušenj, izobrazbe in želje po spremembah v romski skupnosti. Nekatere v ta poklic vstopijo tudi naključno, kar kaže na nizko prepoznavnost poklica. Svojo vlogo v šolskem sistemu razumejo večdimenzionalno – poleg tega, da delujejo kot »most« med šolo, učenci in starši glede premagovanja jezikovnih, kulturnih in družbenih razlik, njihovo delo vključuje učno pomoč, zaupništvo, mediatorstvo, zaščito otrok pred diskriminacijo ter psihosocialno podporo. Aktivne so tudi izven šolskega okolja, v samih romskih naseljih, kar gre razumeti kot redek primer prilagodljive in prožne institucionalne podpore. Dalje rezultati raziskave nakazujejo, da sistemizacija delovnega mesta romske pomočnice ni rešila ključnih težav, ki se kažejo v nizkem plačilu, odsotnosti dodatnih usposabljanj in izobraževanj ter nezmožnosti napredovanja po plačnih razredih. Prav tako romske pomočnice kot oviro pri delu izpostavljajo visoko čustveno zahtevnost dela ter posamezne vidike dela z romsko skupnostjo. Na koncu so predstavljene ugotovitve o tem, da je vloga romskih pomočnic usmerjena predvsem v prilagajanje otrok večinski družbi, medtem ko je ohranjanje romske identitete potisnjeno v ozadje, kar odvzema resnično »vključujoč« naboj institutu romske pomočnice.Ž. Jakoš20252025-09-26 08:30:44Magistrsko delo/naloga174030sl