<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174017"><dc:title>Dejavniki tveganja za neuspeh konzervativnega zdravljenja sprednjega izpaha ramenskega sklepa</dc:title><dc:creator>Blagojević,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stražar,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>ponovni sprednji izpah ramenskega sklepa</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>stopnja ponovne pojavnosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Poškodbe v ramenskem sklepu so zelo pogoste. Ena od teh je travmatski sprednji izpah ramenskega sklepa. Zelo pogosto pa pride tudi do ponovnega sprednjega izpaha ramenskega sklepa. Nekateri dejavniki tveganja bi morda lahko napovedovali, kolikšna je možnost ponovnega izpaha. Pomembno je, da bi prepoznali te dejavnike in njihov vpliv na neuspeh konzervativnega zdravljenja. Tako bi se lažje odločili za ustrezno obliko zdravljenja vsakega posameznika. Namen: Namen tega diplomskega dela je s pregledom literature ugotoviti, kateri so dejavniki tveganja, ki vplivajo na pojav ponovnega sprednjega izpaha ramenskega sklepa. Poleg tega nas zanima, kateri od teh dejavnikov najbolj vpliva na možnost ponovnega izpaha. S pomočjo dejavnikov tveganja želimo opredeliti, kdaj bi bilo smiselno izbrati konzervativno in kdaj operativno zdravljenje. Metode dela: S pregledom literature je bilo v podrobno analizo vključenih 17 raziskav. Iskane so bile v podatkovni zbirki PubMed. Vse raziskave smo iskali v angleškem jeziku z uporabo ključnih besednih zvez »risk of recurrence AND anterior shoulder dislocation«. Rezultati: Na neuspeh konzervativnega zdravljenja sprednjega izpaha ramenskega sklepa najbolj vpliva starost, nižja od 30 let. Močen dejavnik tveganja je tudi čas od zadnjega izpaha, saj se veliki večini preiskovancev pojavi v prvih dveh letih po izpahu. Na podlagi pregleda literature lahko zaključimo, da imajo drugi dejavniki tveganja (spol, poškodba tkiva ob prvem izpahu, splošna hipermobilnost, poklic ter šport in stopnja športne dejavnosti) verjetno manjši vpliv na pojav ponovnega izpaha. Razprava in zaključek: Na pojavnost ponovnega izpaha vpliva predvsem starost, nižja od 30 let. Pri izbiri zdravljenja je ključno celostno upoštevanje medsebojno povezanih dejavnikov tveganja. Pregled literature kaže, da kombinacija starosti pod 30 let, izpaha v zadnjih dveh letih, splošne hipermobilnosti, poškodbe tkiv po prvem izpahu ter športne aktivnosti predstavlja najmočnejši napovednik neuspeha konzervativnega zdravljenja.</dc:description><dc:publisher>[M. Blagojević]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-26 07:45:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174017</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
