<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174016"><dc:title>Primerjava učinkovitosti žetve mikroalg z elektrokemijskimi postopki na osnovi aluminija in grafita</dc:title><dc:creator>Klemenčič,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Griessler Bulc,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krzyk,	Mario	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavcon Kralj,	Mojca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>žetev mikroalg</dc:subject><dc:subject>visoko-pretočni algni bazen</dc:subject><dc:subject>fotobioreaktor</dc:subject><dc:subject>Chlorella vulgaris</dc:subject><dc:subject>elektrode</dc:subject><dc:description>Uvod: Mikroalge, gojene s pomočjo algnih tehnologij, predstavljajo pomembno surovino v različnih sektorjih, vključno s kmetijstvom. Največji izziv pri produkciji mikroalg v algnih tehnologijah je žetev zaradi visokih stroškov in neučinkovitosti procesov. Namen: Namen magistrskega dela je uspešno požeti oz. zgostiti in ločiti rastni medij za gojenje mikroalg od biomase mikroalg na laboratorijski skali. Uspešna žetev mikroalgne biomase je namreč ključni korak v primeru ponovne uporabe mikroalgne biomase v kmetijstvu. Za ločevanje obeh faz smo uporabili elektrokemijske postopke, pri katerih smo želeli izločiti oz. zmanjšati tveganje za nastanek strupenih snovi med procesom žetve. V ta namen smo primerjali učinkovitost žetve mikroalgne biomase ob uporabi aluminijevih elektrod, ki izločajo kovinske ione, in elektrod iz grafita, ki je inerten material. Metode dela: Učinkovitost žetve smo preverjali na laboratorijsko gojeni združbi mikroalg ter na okoljskem vzorcu mikroalgno-bakterijske združbe iz visoko-pretočnega algnega bazena iz Centralne čistilne naprave Ajdovščina. Poskuse smo izvedli v laboratoriju pod ključnimi pogoji za izvedbo poskusa: elektrodni material (aluminij, aluminij-grafit, grafit), električna napetost (5, 8, 10 V) in čas žetve (4 in 8 min). Za vsakega od elektrodnih materialov smo pri vsaki napetosti in času izvedli tri ponovitve poskusa. Učinkovitost žetve smo določali z merjenjem absorbance pri 680 in 750 nm ter skupnih suspendiranih trdnih snovi in skupnih trdnih snovi. Rezultati: Najvišjo učinkovitost žetve laboratorijskega vzorca (58,0 %) smo dosegli z uporabo aluminijeve elektrode pri napetosti 10 V in času 4 min. Z aluminij-grafitno in grafitno elektrodo pri večini poskusov na laboratorijskih vzorcih žetev ni bila uspešna (učinkovitost pod 10 %). Najvišjo učinkovitost žetve okoljskega vzorca (~ 98 %) smo dosegli z uporabo aluminijeve elektrode pri vseh treh napetostih ob času 8 min. Primerljivo učinkovitost žetve okoljskega vzorca (96,8 %) smo dosegli z uporabo aluminij-grafitne elektrode pri napetosti 8 V in času 8 min. Ob uporabi grafitne elektrode je učinkovitost žetve okoljskega vzorca znašala največ 66,5 % pri napetosti 10 V in času 8 min. Razprava in zaključek: Na učinkovitost žetve ima največji vpliv sestava vzorca, nato elektrodni material, električna napetost in čas žetve. Z uporabo aluminij-grafitnih elektrod smo ob določenih pogojih dosegli primerljivo učinkovitost aluminijevim elektrodam, pri čemer smo v končnem produktu zmanjšali količino aluminijevih ionov za skoraj 90 % v primerjavi z aluminijevimi elektrodami. Za izboljšanje učinkovitosti žetve mikroalg se lahko elektrokemijski postopki kombinirajo z drugimi postopki žetve.</dc:description><dc:publisher>[L. Klemenčič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-26 07:45:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174016</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
