<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174011"><dc:title>Oblikovanje in vloga skupnosti privržencev glasbenih izvajalcev med mladimi</dc:title><dc:creator>Tominc,	Mirjam	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tuškej Lovšin,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>skupnost glasbenih privržencev</dc:subject><dc:subject>generacija Z</dc:subject><dc:subject>glasbeni izvajalci</dc:subject><dc:subject>skupnosti porabnikov</dc:subject><dc:subject>popularna kultura</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo preučuje, kako mladi iz generacije Z doživljajo, oblikujejo in ohranjajo skupnosti, ki se oblikujejo okoli glasbenih privržencev. Cilj naloge je razumeti, ali so takšne skupnosti v generaciji Z sploh relevantne, kaj mlade prepriča v to, da postanejo del skupnosti določenega glasbenega izvajalca, kako skupnosti delujejo in kaj je tisto, kar privržence povezuje med seboj in pripomore k ohranjanju skupnosti. V ta namen v teoretičnem delu obravnavamo pojav skupnosti porabnikov. Pozornost namenimo razumevanju skupnostih tržnih znamk, ki predstavljajo pomembno izhodišče za razumevanje skupnosti glasbenih privržencev v popularni kulturi, pri čemer se usmerimo na vlogo in delovanje skupnosti glasbenih privržencev med mladimi. V empiričnem delu s kvalitativno raziskavo preverimo, kako se oblikujejo in delujejo skupnosti privržencev glasbenih izvajalcev med pripadniki generacije Z. Podatke, ki jih pridobimo preko polstrukturiranih intervjujev z dvanajstimi slovenskimi privrženci skupin Joker Out in Fehtarji iz generacije Z, analiziramo s tematsko analizo. Rezultati raziskave pokažejo, da so skupnosti glasbenih privržencev za generacijo Z relevanten pojav, saj mladim predstavljajo prostor identifikacije, izražanja in povezovanja. V skupnosti jih pritegne predvsem kakovost glasbe, vendar pa je pomembna tudi identifikacija z glasbenikom ter močna želja po pripadnosti. Ko enkrat postanejo del skupnosti, se članstvo vzdržuje, pri čemer imajo ključno vlogo dogodki v živo, ki ustvarjajo občutek skupne izkušnje, krepijo medosebne vezi in dajejo digitalnim vezem oprijemljivo razsežnost. K ohranjanju skupnosti prispeva preplet praks, digitalnih interakcij in raznolikih možnosti vključevanja, ki omogočajo, da skupnosti ostajajo dinamične, odprte in privlačne za mlade člane.</dc:description><dc:publisher>M. Tominc</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-26 07:31:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174011</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
