<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=174010"><dc:title>Protestna paradigma in medijsko okvirjanje novic na primeru podnebnega shoda Mladih za podnebno pravičnost 3. 3. 2023</dc:title><dc:creator>Repinc,	Aleja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomanić Trivundža,	Ilija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>protestna paradigma</dc:subject><dc:subject>medijsko okvirjanje</dc:subject><dc:subject>mladi za podnebno pravičnost</dc:subject><dc:subject>okvirjanje okoljskih protestov</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo preučuje, kako slovenski spletni novičarski mediji okvirjajo proteste gibanja Mladi za podnebno pravičnost (MZPP). Raziskovalna vprašanja so se osredotočila na uporabo okvirjev skladnih s protestno paradigmo, vpliv protestniških virov na medijsko okvirjanje ter razlike med mediji pri uporabi te paradigme. Cilj raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri slovenski mediji pri poročanju sledijo vzorcem spektakla, konflikta in nemirov, ob tem pa zanemarjajo globlja vprašanja, kot sta podnebna pravičnost in stanovanjska problematika. Raziskava je temeljila na analizi vsebine člankov, vključno z naslovi, podnaslovi, videoposnetki in fotografijami, ter analizi uporabljenih virov. Ugotovitve kažejo, da se 71 % člankov poslužuje okvirjev, skladnih s protestno paradigmo, pri čemer je okvir konflikta dominanten v 48,3 % člankov. Kljub dejstvu, da so protestniški viri prevladovali v več kot polovici člankov (58,2 %), to ni vodilo do večje uporabe debatnih okvirov in raziskava ni pokazala povezave med dejavnikoma. Opažena je bila povezava med ideološko skladnostjo protestnikov in medija, ter večjo uporabo debatnih okvirjev, vendar omejen vzorec preprečuje splošne zaključke o medijski krajini. Naloga izpostavlja, da so potrebne nadaljnje raziskave za boljše razumevanje slovenskega medijskega prostora, prevladujočih tehnik okvirjanja ter njihovega vpliva na javno mnenje o družbenih gibanjih. To razumevanje je ključno za ocenjevanje vloge medijev pri oblikovanju demokratične razprave in javnega mnenja.</dc:description><dc:publisher>A. Repinc</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-26 07:31:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>174010</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
