Delo osebnega asistenta: primer prekarnega zaposlovanja v socialnem varstvuRadovanović, Damira (Avtor) Ignjatović, Miroljub (Mentor) prekarizacijaZakon o osebni asistenciosebni asistentPorast prekarnosti na globalni ravni posledično povečuje interes za njeno akademsko preučevanje. Zgodovinjenje prekarnosti pa kaže, da je bilo prekarno delo prisotno skozi celotno obdobje industrijskega kapitalizma, vendar se ni konceptualiziralo kot tako. Konceptualizacije, ki so se začele oblikovati v poznih 70. letih 20. stoletja, so večinoma govorile o fleksibilnosti in fleksibilnem zaposlovanju kot nujnih spremembah za reševanje brezposelnosti in konkurenčnosti, po nastopu globalne finančne krize pa je povezava med prekarnostjo in globalizacijo postala ena osrednjih raziskovalnih usmeritev. Uvajanje neoliberalnega koncepta v javni menedžment se v socialnem varstvu kaže v prekarnem zaposlovanju osebnih asistentov. Analiza Zakona o osebni asistenci (ZOA) po metodologiji Mednarodne organizacije dela je pokazala, da delo osebnega asistenta vsebuje štiri od sedmih indikatorjev tveganja prekarnosti. Ironija pa je v tem, da je ministrstvo, pristojno za osebno asistenco, v istem obdobju, kot je pisalo ta »prekarni« zakon, začelo tudi s kampanjo sistemskega reševanja problema prekarizacije pri nas.D. Radovanović20252025-09-26 07:31:08Magistrsko delo/naloga174006sl