Dejavniki kulturnega kapitala za uspešno delo trenerja mlajših in starejših nogometaševDružinec, Domen (Avtor) Doupona, Mojca (Mentor) kulturni kapitalnogometnogometni trenerKulturni kapital predstavlja znanja, ki jih posameznik pridobi z okoljem in izobraževanjem. Vsak trener svoj kulturni kapital izgradi, po eni strani zavedno z izobraževanjem, izpopolnjevanjem in učenjem, po drugi strani pa nezavedno s socializacijo in svojimi nogometnimi ter življenjskimi izkušnjami. Ne glede na to, da ima vsak posameznik unikaten kulturni kapital, so nekateri dejavniki kulturnega kapitala predpogoj za uspešno trenersko delo. Namen magistrskega dela je bil definirati dejavnike kulturnega kapitala za uspešno delo nogometnega trenerja, in sicer ločeno za mlajše in starejše športnike. V raziskavo je bilo vključenih 833 slovenskih trenerjev in trenerk s pridobljeno trenersko licenco. V prvem delu smo predstavili teoretično ozadje dejavnikov kulturnega kapitala, ki so ključni za uspešno delo nogometnega trenerja. V drugem delu smo s pomočjo ekspertnega mnenja definirali model idealnega trenerja za delo z mlajšimi in starejšimi selekcijami. Ekspertno mnenje o najpomembnejših dejavnikih trenerjev za uspešno delo z mlajšimi in starejšimi nogometaši je podalo pet strokovnjakov, ki se ponašajo z najvišjim rangom trenerske licence in univerzitetno izobrazbo športne smeri. Rezultati so pokazali, kateri dejavniki kulturnega kapitala so pomembni za delo trenerja z mladimi nogometaši in nogometašicami ter kateri dejavniki so pomembni za delo s starejšimi. Prikazali smo tudi kateri in zakaj se določeni dejavniki po pomembnosti, glede na starost športnikov, razlikujejo. S pomočjo vprašalnika smo nadalje na vzorcu 441 – ih slovenskih licenciranih nogometnih trenerjev še preverili, v kolikšni meri ustrezajo modeloma idealnega trenerja. V raziskavi smo ugotovili, da večino slovenskih trenerjev idealnim dejavnikom ustreza v 55 do 60 %. Imajo kvalitetne igralske in trenerske izkušnje. Usposobljenost trenerjev večinoma bolj ustreza delu z mladimi, saj ima večino slovenskih trenerjev trenersko licenco nižjega ranga. Dejavnik, ki je zelo pomemben, ampak v slovenskem prostoru slabo zastopan pa je izobrazba trenerjev. Podobno je z izpopolnjevanjem. Slovenski trenerji načeloma z veseljem opravljajo svoj poklic in bi se zanj ponovno odločili. Skrbi nas lahko dejstvo, da je večino trenerjev že večkrat pomislilo, da bi svoje delo opustili. Razloge za to lahko iščemo v pomanjkanju časa, saj večini slovenskih trenerjev trenerstvo ni primarni poklic.20252025-09-26 07:15:41Magistrsko delo/naloga173991sl