Vpliv stroškov dela na prekarnostBabić, Robert (Avtor) Mišič, Luka (Mentor) Kos, Marjan (Komentor) prekarnoststrošek delaobdavčitevBismarckov modelBeveridgeov modelpovprečna plačaprispevkiatipične oblike delaredna zaposlitevnormiran s.p.študentsko deloplatformno deloagencijsko deloPrekarnost je kompleksen problem, ki ni niti le pravne niti le ekonomske narave. Gre za kompleksno tematiko, ki je prežeta s socialnimi, ekonomskimi, pravnimi, kulturnimi in še kakšnimi dejavniki. Ta magistrska naloga je omejena na strošek dela kot vplivni dejavnik na stopnjo prekarnosti. Delovna opredelitev prekarnosti za namene tega magistrskega dela vsebuje: samozaposlene (s.p.), ki ne zaposlujejo drugih delavcev, zaposlene za določen čas, neprostovoljno zaposlene za krajši delovni čas in agencijske delavce. Pri stroških dela se upošteva razlika med dejanskimi stroški delodajalca, vključno s povračili stroškov za prehrano med delom ter prevozom na delo in z dela, ter dejanskim neto izplačilom delavcu na transakcijski račun. Stroški dela pri redni zaposlitvi v Sloveniji za leto 2025 znašajo 41,59 %, pri najugodnejši atipični alternativi (normiran s.p.) pa 23,09 %. Stopnja prekarnosti v Sloveniji za leto 2024 znaša 24,72 %. Za odgovor na raziskovalno vprašanje je bil uporabljen primerjalnopravni pristop – tako so se analizirali stroški dela in stopnje prekarnosti še treh držav: Češke, Nemčije in Danske. Pri vseh treh državah je bila korelacija potrjena. Tako so na Češkem stroški redne zaposlitve nižji za 3,62 %, stopnja prekarnosti pa za 5,55 %. V Nemčiji so stroški redne zaposlitve nižji za 4,18 %, stopnja prekarnosti pa za 9,25 %. Na Danskem so stroški redne zaposlitve nižji za 10,82 %, stopnja prekarnosti pa za 7,94 %. Pomemben dejavnik pri analizi stroškov dela je tudi model socialne varnosti. Slovenija, Nemčija in Češka so implementirale Bismarckov model socialnih zavarovanj, ki temelji na socialnih prispevkih, ki se zbirajo v namenskih javnih blagajnah, od koder se financirajo posamezne denarne dajatve in dajatve v naravi. Danska je implementirala Beveridgeov model socialne varnosti, ki temelji na enotnih dajatvah, ki se zbirajo v proračunu, iz katerega se financirajo denarne dajatve in dajatve v naravi. Ob analizi stroškov dela držav OECD je mogoče zaključiti, da imajo v povprečju države z Beveridgeovim modelom socialne varnosti nekoliko nižje stroške dela, vendar se ta primanjkljaj pokrije iz drugih davčnih virov. OECD je Sloveniji že leta 2014 in ponovno 2024 priporočil naj zniža stroške dela, saj ti negativno vplivajo na politiko zaposlovanja in razvoj gospodarstva. Strošek dela je zagotovo eden od dejavnikov, ki ima vpliv na stopnjo prekarnosti, a ni mogoče trditi, da je edini dejavnik vpliva.20252025-09-25 09:00:35Magistrsko delo/naloga173948sl