<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173946"><dc:title>Izkušnje učiteljev z discipliniranjem in umirjanjem skupine šest do devetletnih otrok</dc:title><dc:creator>Debeljak,	Natalija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cvetek,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>discipliniranje</dc:subject><dc:subject>učiteljevi odzivi</dc:subject><dc:subject>vzpostavitev stika</dc:subject><dc:subject>nemirne situacije</dc:subject><dc:subject>razredna dinamika</dc:subject><dc:description>Z magistrskim delom je avtorica želela poglobljeno razumeti, kako se učitelji, ki poučujejo v prvem, drugem ali tretjem razredu, odzivajo v nemirnih ali konfliktnih situacijah ter kateri dejavniki vplivajo na njihove odzive. Poleg tega jo je zanimalo, kako uspešni so pri discipliniranju, kateri dejavniki prispevajo k učinkovitosti njihovega odzivanja ter kako sami doživljajo tovrstne situacije. V raziskavi je sodelovalo devet udeležencev, od katerih jih največ poučuje v prvem razredu. Avtorica je empirične podatke pridobila s polstrukturiranimi intervjuji, ki jih je analizirala z metodo tematske analize. Zbrane podatke je razvrstila in predstavila v okviru treh glavnih tem: načini učiteljevega odzivanja, uspešnost uporabljenih strategij ter učiteljevo doživljanje nemirnih situacij. Vsaka od glavnih tem je nadalje razdeljena na podteme, ki so podrobneje predstavljene v poglavju Metoda. 
Učinkovite strategije umirjanja in discipliniranja predstavljajo ključni pogoj za uspešno delo v razredu. Kljub temu se številni učitelji na tem področju soočajo s težavami, saj ne obstaja enotna, preprosta strategija ali tehnika, ki bi jo bilo mogoče neposredno prenesti v vse učne situacije. Tudi v primeru konfliktnih ali nemirnih situacij je pomembno, da se učitelji odzovejo na način, ki spodbuja in ohranja stik z učenci. Pogosto se namreč, nemalokrat nezavedno, odzovejo na načine, ki ta stik prekinjajo. 
Učinkovitost uporabljene metode je odvisna od številnih dejavnikov: razredne dinamike, dela dneva, učiteljeve strategije, pomoči in podpore kolektiva, čustvene zaznave in razumevanja situacije ter učiteljeve osebne naravnanosti. Učinek izbrane strategije je lahko kratkotrajen, kadar učenci učiteljevega posredovanja ne doživljajo kot smiselnega, logičnega ali predvidljivega, ali dolgotrajen, kadar so učenci aktivno vključeni v oblikovanje razrednih dogovorov, razumejo neustreznost svojega vedenja ter učiteljevega odziva ne dojemajo kot osebni napad.</dc:description><dc:publisher>[N. Debeljak]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-25 09:00:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173946</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
