<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173937"><dc:title>Izvajanje dodatne strokovne pomoči z učenci z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti</dc:title><dc:creator>Praprotnik,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrtnik Vitulić,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulec Lah,	Suzana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD)</dc:subject><dc:subject>Hiperaktivni otroci</dc:subject><dc:subject>učenci z ADHD</dc:subject><dc:subject>dodatna strokovna pomoč</dc:subject><dc:subject>izvajalci dodatne strokovne pomoči</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>Učenci z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) se zaradi značilnih težav s pomanjkljivo pozornostjo, hiperaktivnostjo in impulzivnostjo soočajo s številnimi izzivi na učnem, vedenjskem in socialnem področju. Učenci z izrazitimi težavami na področju pozornosti in hiperaktivnosti so lahko usmerjeni kot otroci s posebnimi potrebami in s tem upravičeni do dodatne strokovne pomoči (DSP). Pomembno je, da je pomoč in podpora učencem z ADHD zasnovana celostno in da pri tem sodelujejo vsi ključni deležniki učenčevega učnega procesa. V magistrskem delu smo raziskovali različne vidike izvajanja DSP z učenci z ADHD v osnovni šoli, pri čemer smo se, poleg značilnosti izvajanja DSP, osredotočili tudi na preučevanje sodelovanja izvajalcev DSP z različnimi deležniki življenja učenca z ADHD. Raziskava je vključevala kvantitativno (vprašalnik) in kvalitativno (intervju) metodo raziskovanja. V kvantitativni del raziskave je bilo vključenih 40 izvajalcev DSP, ki so zaposleni v osnovnih šolah, v kvalitativnem delu pa so sodelovale 4 specialne in rehabilitacijske pedagoginje, zaposlene kot izvajalke DSP v osnovnih šolah. Rezultati vprašalnika so pokazali, da so izvajalci DSP svoje znanje o značilnostih učencev z ADHD in strategijah pomoči ocenili kot dobro. Pri delu z učenci z ADHD so bili osredotočeni predvsem na izboljšanje samonadzora in osredotočenosti na nalogo, saj sta ti veščini učencem z ADHD predstavljali pomembno oviro. Izvajalci DSP so z učenci z ADHD najpogosteje izvajali pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir ali motenj, in sicer individualno, zunaj razreda, pri tem pa so najpogosteje uporabljali učno metodo pogovora in tehnike sproščanja. Kot najučinkovitejši pristop pomoči in podpore so izpostavili vključevanje gibanja v pouk. Rezultati izvedene raziskave niso pokazali razlik v pogostosti uporabe različnih učnih metod in pristopov pomoči pri izvajanju DSP z učenci z ADHD glede na vrsto izobrazbe izvajalcev DSP ali njihova leta izkušenj pri nudenju DSP, razen v primeru pogostosti uporabe tehnik sproščanja, kar so pogosteje uporabljali izvajalci DSP z več let izkušenj. Prav tako smo ugotovili, da je bilo sodelovanje izvajalcev DSP s starši, z razredniki in s sošolci učenca z ADHD uspešno, vseeno pa je učinkovitost sodelovanja oviralo nerazumevanje okolice do učencev z ADHD in pomanjkanje časa strokovnih delavcev ter staršev. Izvajalci DSP so pri svojem delu potrebovali čustveno podporo šolske svetovalne službe in/ali vodstva šole, prejeto pomoč pa so ocenili kot učinkovito. Večina izvajalcev DSP z zunanjimi ustanovami ni sodelovala. Izvajalci DSP so ocenili, da je izvedba DSP za učence z ADHD v splošnem uspešna, pri čemer je ključni dejavnik predstavljalo učinkovito sodelovanje izvajalcev DSP z učitelji in s starši. Ugotovili smo, da se izvajalci DSP počutijo najbolj učinkoviti pri nudenju DSP izven razreda, najmanj učinkoviti pa pri sodelovanju z zunanjimi ustanovami. Izvajalci DSP, začetniki, z manj izkušnjami izvajanja DSP, so svojo učinkovitost na področju sodelovanja z zunanjimi ustanovami in nudenja DSP v razredu ocenili slabše kot tisti z omenjenimi večletnimi izkušnjami. Za bolj učinkovito nudenje pomoči učencem z ADHD bi izvajalci DSP potrebovali več podpore, več razumevanja okolice do učencev z ADHD, dodatna izobraževanja in boljše prostorske ter materialne pogoje. Kvalitativni del raziskave je potrdil in poglobil ugotovitve kvantitativnega dela, hkrati pa smo še izvedeli, da so specialne in rehabilitacijske pedagoginje, izvajalke DSP, poročale o različnih smiselnih načinih aktivnega vključevanja učenca z ADHD v proces pomoči in o uporabi različnih smiselnih pripomočkov (npr. vizualne opore, pripomočki za merjenje časa ipd.). Ugotovitve raziskave omogočajo boljši vpogled v značilnosti izvajanja DSP z učenci z ADHD in so lahko v pomoč pri oblikovanju smernic za celostno pomoč in podporo tem učencem v okviru izvajanja DSP v osnovni šoli.</dc:description><dc:publisher>N. Praprotnik</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-25 08:30:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173937</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
