Vpliv parametrov elektroporacije na učinkovitost transfekcije različnih celičnih linijMoretti, Tinkara (Avtor) Čemažar, Maja (Mentor) Bošnjak, Maša (Komentor) rakelektroporacijagenski elektroprenoselektrokemoterapijaplazmidna DNAgenska terapijaŠtevilne različice raka potrjujejo, da ima rakotvorni potencial vsako tkivo v človeškem telesu. Maligna transformacija ali kancerogeneza je posledica neuspešnega delovanja popravljalnih mehanizmov različnih mutacij v celicah, ki nastanejo kot posledica delovanja različnih dejavnikov. Zato odpravljanje pomanjkljivosti in iskanje novih oblik zdravljenja raka poteka ves čas. Obetajoč način zdravljenja, ki je tudi že v fazi kliničnih testiranj, predstavlja z elektroporacijo posredovana genska terapija oz. genski elektroprenos (GET). Pri tem s pomočjo električnih pulzov in posledične tvorbe por na celičnih membranah v rakave celice vnašamo terapevtske nukleinske kisline (DNA, RNA, mRNA, siRNA, protismerne oligonukleotide, aptamere) z namenom njihove inhibicije oz. uničevanja. Elektroporacija in z njo povezan transport eksogenih molekul pa je pogojen s fizikalnimi dejavniki in samo fiziologijo tkiva. Zato nas je zanimalo, kako različni parametri električnih pulzov GET vplivajo na preživetje tumorskih in normalnih celic ter na učinkovitost njihove transfekcije. Citotoksičnost in uspešnost posameznega GET s specifičnimi parametri smo določili na podlagi odstotka preživelih oz. transficiranih celic in s kvantifikacijo intenzitete fluorescence proteina GFP, ki smo ga v celice vnesli v obliki predhodno izolirane plazmidne DNA. Elektroporacijo smo izvajali z elektroporatorjem Genedrive z dvema ploščatima vzporednima elektrodama po protokolih s pulzi z jakostjo električnega polja za različne elektrode v kliniki (1000 V/cm ali 1200 V/cm) in z bipolarnimi pulzi. Parametre pulzov zadnjega protokola pa smo izbrali, ker so značilni za prave klinične pulze za ploščate elektrode. Vsi štirje protokoli so se izkazali za statistično značilno citotoksične, kar je posledica vnosa eksogene DNA v celice. Največji odstotek transfekcije (približno 35 %) smo zaznali pri celicah B16F10. Transfekcija z bipolarnimi pulzi je bila najmanj učinkovita. Pri stopnji transfekcije z enakimi parametri električnih pulzov med celičnimi linijami pa smo signifikanco zaznali pri dveh linijah.20252025-09-25 08:16:37Magistrsko delo/naloga173930sl