<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173907"><dc:title>Normativne vrednosti testa dvigovanja pete v stoje pri osebah s kronično nespecifično bolečino v spodnjem delu hrbta in povezanost z vprašalnikom za ocenjevanje zmanjšane zmožnosti Roland-Morris</dc:title><dc:creator>Zupančič,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Tine	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>kronična nespecifična bolečina v spodnjem delu hrbta</dc:subject><dc:subject>test dvigovanja pete v stoje</dc:subject><dc:subject>vprašalnik za ocenjevanje zmanjšane zmožnosti Roland-Morris</dc:subject><dc:subject>normativne vrednosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Kronična nespecifična bolečina v spodnjem delu hrbta je pomemben javnozdravstveni problem z 18 % stopnjo prevalence. Ima heterogeno klinično sliko s pogostimi primanjkljaji na področju mišične zmogljivosti in zmanjšane zmožnosti. V kliničnem okolju se pogosto uporablja test dvigovanja pete v stoje za oceno mišične zmogljivosti plantarnih fleksorjev. Kot merilo za normalno zmogljivost pri zdravih odraslih osebah med 20. in 59. letom starosti se je uveljavilo število 25 ponovitev. Namen: Namen magistrskega dela je bil pridobiti normativne vrednosti testa dvigovanja pete v stoje pri osebah s kronično nespecifično bolečino v spodnjem delu hrbta, preveriti povezanost med testom dvigovanja pete v stoje in vprašalnikom za ocenjevanje zmanjšane zmožnosti Roland-Morris ter povezanost testa dvigovanja pete v stoje s telesno dejavnostjo. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 100 odraslih s kronično nespecifično bolečino v spodnjem delu hrbta s povprečno starostjo 55 let. V priložnostni vzorec so bile vključene osebe, ki so bile v času zbiranja podatkov na tritedenski rehabilitaciji. Za oceno zmogljivosti plantarnih fleksorjev smo uporabili test dvigovanja pete v stoje, za oceno zmanjšane zmožnosti so preiskovanci izpolnili vprašalnik za ocenjevanje zmanjšane zmožnosti Roland-Morris. Rezultati: Povprečno število ponovitev testa dvigovanja pete v stoje je bilo 27,4 (SO = 12,3) brez statistično pomembne razlike v primerjavi z zdravimi posamezniki. Ugotovili smo statistično pomembno povezanost testa dvigovanja pete v stoje z redno telesno dejavnostjo (r = 0,28–0,33; p &lt; 0,01) ter statistično pomembno negativno povezanost testa dvigovanja pete v stoje z vprašalnikom za ocenjevanje zmanjšane zmožnosti Roland-Morris (r = -0,38; p &lt; 0,01). Razprava in zaključek: Naša raziskava prinaša nove izsledke o funkcionalnem stanju oseb s kronično nespecifično bolečino v spodnjem delu hrbta, saj smo preučevali distalno mišično skupino, torej plantarne fleksorje stopala. Rezultati kažejo, da osebe s kronično nespecifično bolečino v spodnjem delu hrbta nimajo zmanjšane zmogljivosti plantarnih fleksorjev, so pa slednji pomembno povezani s stopnjo telesne dejavnosti in zmanjšane zmožnosti. Za boljšo klinično uporabnost testa je v prihodnje pomembno standardizirati postopek izvedbe in zajeti dodatne parametre za natančnejše rezultate. Prav tako je smiselna uporaba mobilnih aplikacij, ki so v literaturi pokazale odlično zanesljivost, in upoštevanje dodatnih dejavnikov, kot so starost, spol in komorbiditete, ki lahko vplivajo na rezultat testa.</dc:description><dc:publisher>[U. Zupančič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-25 07:45:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173907</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
