<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173892"><dc:title>Detekcija nukleinskih kislin virusa BK v biopsijah ledvic pred in po transplantaciji</dc:title><dc:creator>Korošec,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kojc,	Nika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Narat,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poliomavirusi</dc:subject><dc:subject>poliomavirus BK</dc:subject><dc:subject>presaditev ledvice</dc:subject><dc:subject>s poliomavirusom BK povezana nefropatija</dc:subject><dc:subject>ledvična biopsija</dc:subject><dc:subject>verižna reakcija s polimerazo v realnem času</dc:subject><dc:description>Okužba s poliomavirusom BK (BKPyV) je pomembna zaradi možnega vpliva na delovanje in preživetje presajene ledvice. Uporaba imunosupresivne terapije lahko povzroči reaktivacijo in nekontrolirano pomnoževanje virusa v presajeni ledvici, kar lahko vodi v pojav s poliomavirusom BK povezane nefropatije (BKPyVAN) in možno izgubo presadka. Možnosti zdravljenja so omejene, zato sta zgodnje odkrivanje BKPyV in zmanjšanje imunosupresivne terapije ključnega pomena pri obvladovanju bolezni. Biopsija presajene ledvice ostaja zlati standard za diagnosticiranje BKPyVAN, čeprav gre za invaziven poseg s tveganjem za lažno negativne rezultate zaradi žariščne narave bolezni. V naši raziskavi smo z metodo qPCR preverjali prisotnost nukleinskih kislin BKPyV v 289 biopsijskih vzorcih ledvic, med katerimi je bilo 89 vzorcev darovalcev in 200 vzorcev prejemnikov ledvic pred in po presaditvi. Prisotnost DNA BKPyV smo dokazali v 7,0 % testirane slovenske populacije brez znakov BKPyVAN. Na podlagi histoloških in imunohistokemičnih preiskav tkiva smo zbrane vzorce razvrstili v dve skupini: skupino s potrjeno BKPyVAN in skupino z drugačnimi izidi kot BKPyVAN (BKPyVAN negativni). Primerjava dinamike okužbe je pokazala, da je bilo stanje pred presaditvijo v obeh skupinah primerljivo, kar kaže na prisotnost latentne okužbe s samoomejevalnim podvojevanjem. Nasprotno smo po presaditvi v skupini BKPyVAN zaznali izrazito povečanje virusne aktivnosti, značilno za reaktivacijo in prehod v aktivno okužbo. S tem smo uspeli jasno razlikovati med latentno okužbo in reaktivacijo, povezano z razvojem BKPyVAN. Z magistrsko nalogo smo tako prvič preverjali prisotnost okužbe v slovenski populaciji in hkrati ovrednotili zaznavo nukleinskih kislin v tkivu kot možno diagnostično metodo za odkrivanje okužbe z BKPyV.</dc:description><dc:publisher>[L. Korošec]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-25 07:16:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173892</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
