<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173883"><dc:title>Vpliv astme na vsakodnevne dejavnosti in športne navade otrok</dc:title><dc:creator>Jesenšek,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markelj,	Neja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Premelč,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>astma</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>psihološki dejavniki</dc:subject><dc:subject>socialna vključenost</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil raziskati vpliv astme kot najpogostejše kronične bolezni dihal v otroštvu na vsakodnevne dejavnosti in športne navade otrok. Poseben poudarek je bil namenjen telesnim odzivom med gibanjem ter psihološkim in socialnim dejavnikom, ki vplivajo na vključenost otrok z astmo v šport in prostočasne dejavnosti.
Raziskava je zajela 64 otrok, starih  11±1,22 let, iz širšega območja Gorenjske, 29 (45 %) z astmo in 35 (55 %) brez nje. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega vprašalnika 1KA, ki je vključeval prilagojeno različico vprašalnika SHAPES, dodatna vprašanja o astmi ter demografske podatke. Podatki so bili analizirani z osnovnimi deskriptivnimi statistikami ter izbranimi parametričnimi in ne parametričnimi testi v programu SPSS.
Rezultati so pokazali, da so otroci z astmo redkeje vključeni v organizirano športno vadbo, zlasti tekmovalno, vendar se skupna količina njihove telesne dejavnosti bistveno ne razlikuje od vrstnikov brez astme. Najpogostejši simptomi med športom so bili težko dihanje, piskajoče dihanje in stiskanje v prsih, kar je vplivalo na več izostankov pri pouku športa. Večina otrok je poročala o pozitivnih čustvih pred vadbo, manjšina pa o strahu, nelagodju in občutkih manjvrednosti, ki so povezani z večjim izogibanjem. Socialni dejavniki, predvsem odnosi z vrstniki in način izvedbe vadbe, so se pokazali kot pomemben vir občutka izključenosti, medtem ko so odzivi športnih strokovnjakov večinoma ocenjeni kot podporni.
Zaključimo, da astma vpliva predvsem na obliko in način vključevanja v športne dejavnosti, manj pa na skupno količino gibanja. Za večjo vključenost otrok z astmo v organizirane dejavnosti so ključni prilagojeni programi, razumevanje športnih strokovnjakov ter ustrezna psihološka in socialna podpora.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-25 07:15:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173883</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
