<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173851"><dc:title>Modeliranje inkubacijskega časa za nukleacijo med rekristalizacijo z upoštevanjem kinetike rasti podzrn</dc:title><dc:creator>Modrijan,	Ožbej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kugler,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bradaškja,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nukleacija</dc:subject><dc:subject>rekristalizacija</dc:subject><dc:subject>podzrna</dc:subject><dc:subject>inkubacijski čas</dc:subject><dc:subject>modeliranje mikrostrukture</dc:subject><dc:subject>vroče preoblikovanje.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo nadgradili program za simuliranje statične rekristalizacije z modelom, ki eksplicitno upošteva kriterij za nukleacijo na podlagi izračuna velikosti podzrn in kritičnega radija za nukleacijo. Modela za razvoj velikosti podzrn ter kritičnega radija podzrn za nukleacijo smo sklopili z rekristalizacijskim modelom. Zatem je sledila evaluacija in testiranje razvitega modela. Celoten model temelji na teoriji povprečnega polja. Preiskovali smo kinetiko razvoja mikrostrukture na avstenitnem nerjavnem jeklu 1.4429, znanem tudi po imenu 316LN(H). Najprej smo izvedli eksperimente na simulatorju termomehanskih metalurških stanj Gleeble 3500, s pomočjo katerega smo določili krivulje tečenja ter procesne parametre za umeritev modela za statično rekristalizacijo. Po implementaciji ter umeritvi modela za nukleacijo smo izvedli nabor simulacij pri različnih procesnih parametrih. Raziskovali smo vpliv temperature, stopnje deformacije ter hitrosti deformacije na kinetiko razvoja podzrn, kritičnega radija podzrn za nukleacijo ter njihov posledični vpliv na kinetiko statične rekristalizacije. Ugotovili smo, da imata temperatura in stopnja deformacije največji vpliv na kinetiko nukleacije. S pristopom kritičnega radija podzrna za nukleacijo smo lahko določili tudi inkubacijske čase, ki so potrebni za izvršitev statične rekristalizacije pri različnih pogojih. V splošnem smo ugotovili, da je kinetika vseh procesov višja pri višjih temperaturah, stopnjah deformacije ter hitrostih deformacije. Simulacije pri različnih temperaturah so pokazale, da lahko določimo tudi temperaturno območje, v katerem omenjeni procesi ne bodo več aktivirani zaradi previsokih aktivacijskih energij. Ta podatek je zelo pomemben v industrijski praksi in nadaljnjem razvoju modelov za simuliranje razvoja mikrostrukture med termomehanskim procesiranjem.</dc:description><dc:publisher>O. Modrijan</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-24 09:00:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
