<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173816"><dc:title>Pripomočki za izdelavo tekstila z gradišča Pungrt nad Igom</dc:title><dc:creator>Furlan,	Lina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Črešnar,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vojaković,	Petra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vinazza,	Manca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>preja</dc:subject><dc:subject>tkanje</dc:subject><dc:subject>pripomočki za izdelavo tekstila</dc:subject><dc:subject>Pungrt nad Igom</dc:subject><dc:subject>vretenca</dc:subject><dc:subject>uteži</dc:subject><dc:subject>motki</dc:subject><dc:subject>svitki</dc:subject><dc:description>Arheološke raziskave na jugozahodnem pobočju gradišča Pungrt nad Igom niso razkrile le izrazito urbano zasnovane naselbine v njeni najbolje ohranjeni mlajšehalštatskodobni fazi (6. do 4. st. pr. n. št.), ampak tudi znatno število pripomočkov za izdelavo tekstila, ki so glavna tema pričujoče magistrske naloge.
V nalogi so obravnavane tipološka, tehnološka in prostorska analiza le-teh. Prva je razkrila, da se oblike pripomočkov za izdelavo tekstila niso bistveno spreminjale skozi čas. Do podobnih zaključkov smo prišli tudi pri analizi lončarskih mas, spremembe pa so bile opazne pri tehnikah žganja. Izkazalo se je, da so bili v III. in IV. fazi (mlajši železni dobi in rimskem obdobju) pripomočki žgani na višji temperaturi. Prostorska razprostranjenost vretenc je pokazala, da se v posamezni podfazi pojavljajo po največ tri skupaj, ki niso nikoli istega tipa oz. podtipa in se med seboj razlikujejo tudi po teži, kar bi lahko pomenilo, da so v posamezni stavbi predli različne (različno debele) niti. Popoln predilski komplet bi tako lahko sestavljala dva in/ali tri vretenca. Zdi se tudi, da je bila predilska dejavnost (predvsem zaradi zastopanosti vretenc v skoraj vseh stavbah) vezana na gospodinjsko dejavnost. Na drugi strani so bili skupki uteži (domnevne statve) zastopani le v določenih stavbah, kar bi morda nakazovalo, da je bilo tkanje “specializirana” dejavnost. Tipo-tehnološka in prostorska analiza je razkrila tudi, da nekateri pripomočki niso bili v rabi le pri izdelavi tekstila, ampak so se uporabljali tudi kot kuhinjski pripomočki in/ali so tvorili ognjiščne strukture.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-24 07:16:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173816</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
