Splošna vojaška obveznost v državah Evropske unije kot oblika zagotavljanja nacionalne varnosti v spremenjenem varnostnem okoljuBurin, Roko (Avtor) Juvan, Jelena (Mentor) kadrovanjenaborništvoprofesionalizacijaEvropska unijaodpornostMagistrsko delo obravnava ponovno aktualizacijo splošne vojaške obveznosti kot možnega odziva držav članic Evropske unije na spremenjeno varnostno okolje, zlasti po ruski aneksiji Krima leta 2014 in invaziji na Ukrajino leta 2022. V ospredje postavlja vprašanje kadrovskega popolnjevanja oboroženih sil, ki je po koncu hladne vojne v večini primerov prešlo iz naborniškega v profesionalizirani model, danes pa znova postaja predmet strateškega razmisleka. V delu so predstavljeni trije osnovni modeli kadrovanja: splošna vojaška obveznost (naborništvo), profesionalna prostovoljna vojska in hibridni modeli, ki združujejo elemente obeh. Ključni dejavniki pri odločitvi za posamezen model so politična volja, zaznava ogroženosti, zgodovinska izkušnja, geografski položaj ter javno mnenje. Primerjalna analiza držav članic EU ponuja vpogled v aktualne reforme, kot so uvedba spolno nevtralnega naborništva, selektivna uvedba nacionalne službe ter splošna krepitev družbene odpornosti. Splošna vojaška obveznost tako ni več nujno razumljena kot relikt preteklosti, temveč kot del sodobne obrambne paradigme, ki vključuje tudi civilno prebivalstvo, širšo družbeno odpornost in aktivno državljansko participacijo.R. Burin20252025-09-21 08:30:18Magistrsko delo/naloga173760sl