<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173753"><dc:title>Vpliv tehnologije na igro predšolskih otrok</dc:title><dc:creator>Ličer,	Elizabeta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>zasloni</dc:subject><dc:subject>zgodnje otroštvo</dc:subject><dc:subject>senzorno bogate aktivnosti</dc:subject><dc:subject>mediji</dc:subject><dc:description>Uvod: Digitalna tehnologija je danes nepogrešljiv del našega življenja. Mobilni telefoni, tablice in druge digitalne naprave so pogosto prisotne že v zgodnjem otroštvu. To odpira pomembna vprašanja o povezanosti uporabe zaslonov in igre, ki je temeljna razvojna okupacija v zgodnjem otroštvu. Zelo pomembna  v razvoju otroka je senzorno bogata igra, ki zahteva telesno dejavnost in uporabo različnih čutil. Namen: Namen raziskave je bil preučiti, ali obstaja povezava med uporabo digitalnih naprav in pogostostjo vključevanja otrok v senzorno bogate dejavnosti. Poleg tega nas je zanimalo, ali pogostost uporabe zaslonov vpliva na določene vidike otrokovega vedenja, kot so težave pri prehodih med aktivnostmi in težave pri čakanju na vrsto. Metode dela: Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metoda. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 169 staršev otrok, starih od dve do šest let. Podatki so bili analizirani z uporabo deskriptivne statistike, preverjanja normalne porazdelitve ter ustreznih testov (neodvisni t-test, Mann–Whitneyjev test). Naredili smo primerjavo med otroki, ki digitalne naprave uporabljajo znotraj priporočenih smernic Svetovne zdravstvene organizacije, in tistimi, ki jih presegajo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina otrok še vedno vsakodnevno sodeluje v senzorno bogatih aktivnostih. V povezavi med uporabo zaslonov in udeležbo v senzorno bogatih aktivnostih se je pri treh postavkah pojavila statistično značilna razlika. Raziskava ni potrdila povezave med povečanim časom uporabe tehnologije in težavami pri prehodih med aktivnostmi ali čakanjem v vrsti. Povprečna dnevna izpostavljenost otrok zaslonom je bila med 30 in 60 minut, kar je skladno s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije. Razprava in zaključek: Ugotovitve nakazujejo, da digitalna tehnologija še ni popolnoma izrinila proste igre iz življenja otrok. Vloga staršev je pomembna pri oblikovanju uravnoteženih dnevnih rutin. Delovni terapevti lahko na podlagi teh ugotovitev usmerjajo starše k spodbujanju senzorno bogate igre in svetujejo pri uravnoteženju uporabe zaslonov. Nadaljnje raziskave bi bile smiselne z večjim vzorcem in dodatnimi kvalitativnimi metodami.</dc:description><dc:publisher>[E. Ličer]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-21 07:45:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173753</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
