<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173733"><dc:title>Vloga živalskih vrtov, akvarijev in drugih zooloških ustanov pri ohranjanju biotske raznovrstnosti</dc:title><dc:creator>Kramžar,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jordan,	Dušanka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biotska raznovrstnost</dc:subject><dc:subject>ohranjanje</dc:subject><dc:subject>zoološke ustanove</dc:subject><dc:subject>živalski vrtovi</dc:subject><dc:subject>akvariji</dc:subject><dc:subject>javno mnenje</dc:subject><dc:description>Eden od ciljev živalskih vrtov, akvarijev in drugih zooloških ustanov (ZOO) je izobraževanje in ozaveščanje javnosti o pomembnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšno znanje ima javnost o biotski raznovrstnosti kot tudi pridobiti javno mnenje o pomembnosti naravovarstvenih ukrepov ZOO-jev pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. S statistično metodo proc logistic smo preverili, ali obstajajo značilne razlike v razumevanju ohranjanja biotske raznovrstnosti glede na spol, starost in izobrazbo anketirancev. Podatke smo zbrali z anonimno spletno anketo. Od 518 anketirancev je kar 92 % posameznikov že slišalo za biotsko raznovrstnost, le 38 % anketirancev pa je vedelo, kaj pomeni ta izraz. Na zaskrbljenost glede izgube biotske raznovrstnosti je značilno vplival spol, moški so bili manj zaskrbljeni. Spol, starost in izobrazba so imeli značilen vpliv na pogostost obiskovanja ZOOjev. ZOO-je pogosteje obiskujejo ženske, mlajša generacija (15-25 let) in bolj izobraženi ljudje (8. in 9. stopnja izobrazbe). Večina stališč anketirancev glede vloge ZOO-jev pri ohranjanju biotske raznovrstnosti je starostno pogojena. Anketiranci skupine nad 26 let so se z večjo verjetnostjo strinjali z večino trditev v primerjavi z mlajšimi anketiranci (15-25 let). Na rezultate večine stališč anketirancev glede posameznih naravovarstvenih dejavnosti ZOO-jev je imel značilen vpliv le spol. Moški so z manjšo verjetnostjo poročali, da so posamezne dejavnosti ZOO-jev pomembne za ohranjanju biotske raznovrstnosti, v manjšem številu trditev pa so z večjo verjetnostjo kot ženske menili, da so nepomembne. Spol, starost in izobrazba na rezultate glede prihodnosti ZOO-jev pri ohranjanju biotske raznovrstnosti niso imeli statistično značilnega vpliva.</dc:description><dc:publisher>J. Kramžar</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-21 07:15:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173733</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
