<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173727"><dc:title>Ocena tveganj za vire pitne vode Medlog, Jelševa Lika in Hudinja</dc:title><dc:creator>Marolt,	Vita Viva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čenčur Curk,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pitna voda</dc:subject><dc:subject>ocena tveganj</dc:subject><dc:subject>Spodnja Savinjska dolina</dc:subject><dc:subject>DPSIR metoda</dc:subject><dc:subject>vodovarstvena območja</dc:subject><dc:description>Oskrba s pitno vodo se v Sloveniji zagotavlja predvsem iz podzemnih vodnih virov, ki predstavljajo naravno bogastvo, a hkrati ranljiv sistem, izpostavljen vplivom človekovih dejavnosti. Prepoznavanje in upravljanje s potencialnimi viri onesnaženja, je za ohranjanje kakovosti vodnih virov ključnega pomena. Na ravni Evropske unije in Republike Slovenije je bila za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode sprejeta zakonodaja, ki uvaja zahtevo po prepoznavanju tveganj od vira pitne vode do potrošnika. 
V raziskovalni nalogi so obravnavana napajalna zaledja treh zajetij pitne vode v Spodnji Savinjski dolini: zajetje v medzrnskem vodonosniku Medlog, zajetje v kraškem vodonosniku Jelševa Loka in površinsko zajetje Hudinja, ki jih upravlja javno podjetje Vodovod Kanalizacija Celje. Vsako od zajetij ima določena vodovarstvena območja z režimom najožjega, ožjega in širšega vodovarstvenega območja, katerih namen je omejevanje človekove dejavnosti in rabe prostora. Ocena tveganj je bila izvedena po metodi DPSIR, ki omogoča prepoznavanje virov obremenitev in pritiskov, oceno njihovega vpliva na stanje okolja ter opredelitev obstoječih in potrebnih ukrepov za preprečevanje onesnaženja pitne vode. 
Za vsako zajetje so izpostavljeni glavni viri obremenitev, ki lahko ogrozijo kakovost pitne vode, med katerimi so se kot najpomembnejši izkazali kmetijstvo, urbanizacija in podnebne spremembe. Razlike v ogroženost zajetij pitne vode izhajajo iz različnih tipov vodonosnika, načina zajetja in značilnosti rabe tal, ki pogojujejo njihovo ranljivost za onesnaženje.</dc:description><dc:publisher>V. V. Marolt</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-20 09:00:06</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>173727</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
