Analiza hidrolatov navadnega lovorja (Laurus nobilis), grenkega pomarančevca (Citrus × aurantium) in damaščanske vrtnice (Rosa × damascena) s slovenskega tržiščaUkmar, Matis (Avtor) Kočevar Glavač, Nina (Mentor) Schoss, Katja (Komentor) analiza GC-MSdišavni alergenievropska Uredba o kozmetičnih izdelkihhidrolatimetilevgenol.Magistrska naloga se osredotoča na analizo hidrolatov treh rastlin, in sicer petih hidrolatov navadnega lovorja (Laurus nobilis), sedmih hidrolatov grenkega pomarančevca (Citrus × aurantium) in devetih hidrolatov damaščanske vrtnice (Rosa × damascena), ki so prisotni na slovenskem tržišču. Glavni cilj naloge je preučiti sestavo hidrolatov s pomočjo plinske kromatografije, sklopljene z masno spektrometrijo (GC-MS). Hidrolate smo analizirali z neposredno analizo hidrolatov ter z analizo izvlečkov, pridobljenih s heksanom in etilacetatom. V okviru analiz smo določili glavne spojine v hidrolatih posameznih rastlin. Glavne spojine so tiste, ki predstavljajo največje relativne površine vrhov (A [%]). Pri hidrolatu navadnega lovorja so to bile naslednje spojine: evkaliptol, linalol, α-terpineol, terpinen-4-ol, metilevgenol, evgenol in elemicin. Pri hidrolatu damaščanske vrtnice so to bile: citronelol, geraniol, nerol, linalol, α-terpineol, terpinen-4-ol, 2-feniletanol, metilevgenol in evgenol. V hidrolatu grenkega pomarančevca pa so to bile: linalol, α-terpineol, terpinen-4-ol, nerol, geraniol, metilantranilat, benzil nitril ter cis- in trans-linalol oksid. Poleg tega smo izvedli tudi kvantitativno analizo dišavnih alergenov in metilevgenola ter preverili skladnost hidrolatov z zahtevami evropske Uredbe o kozmetičnih izdelkih (ES št.: 1223/2009). Ugotovili smo, da pri kar 38 % (8 od 21) analiziranih hidrolatov dišavni alergeni niso bili ustrezno navedeni. Metilevgenol je presegal koncentracijsko mejo 2 mg/L pri 62 % (13 od 21) izdelkov, in sicer pri petih hidrolatih navadnega lovorja in pri osmih hidrolatih damaščanske vrtnice. V celoti je le 24 % (5 od 21) hidrolatov ustrezalo vsem zahtevam Uredbe o kozmetičnih izdelkih. V okviru ovrednotenja sestave smo izvedli še primerjavo med neposredno analizo hidrolata ter analizo heksanskih in etilacetatnih izvlečkov hidrolatov. Med etilacetatnimi in heksanskimi izvlečki ni bilo statistično značilne razlike glede občutljivosti, saj sta obe metodi zaznali primerljivo število spojin in dišavnih alergenov. Pomanjkljivost analize etilacetatnih izvlečkov pa je bila slabša ponovljivost. Metodi etilacetatne ekstrakcije in neposredne analize hidrolata sta bili bolj občutljivi pri detekciji bolj polarnih spojin. To smo opazili pri zaznavi oksidov linalola in cis-terpin hidratu. Uporaba metode neposredne analize hidrolata je precej zanimiva s stališča hitre kvalitativne in kvantitativne analize najbolj zastopanih spojin, saj je nezahtevna, časovno najkrajša in najboljše prikaže realno sestavo hidrolatov.20252025-09-20 08:45:29Magistrsko delo/naloga173720sl