<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173700"><dc:title>Pasivni snemni aparati in njihova uporaba v ortodontiji</dc:title><dc:creator>Šarac,	Dina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovsenik,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hren,	Doroteja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Trebše,	Polonca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>laboratorijska zobna protetika</dc:subject><dc:subject>pasivni snemni aparati</dc:subject><dc:subject>bionator</dc:subject><dc:subject>ortodontija</dc:subject><dc:subject>distalna okluzija</dc:subject><dc:subject>mezialna okluzija</dc:subject><dc:subject>ortodontsko zdravljenje</dc:subject><dc:description>Uvod: Pasivni snemni ortodontski aparati so kljub razvoju fiksnih tehnik in vedno večji
uporabi nevidnih opornic še naprej pomemben del sodobne ortodontske prakse. Njihova
uporaba je še posebej razširjena pri pacientih v obdobju rasti in razvoja, kjer omogočajo
vzdrževanje doseženih rezultatov, po aktivnem ortodontskem zdravljenju, preprečevanje
ponovitve nepravilnosti ter usmerjanje rasti čeljusti brez aktivne uporabe mehanskih sil.
Prednost teh aparatov je v enostavni uporabi, cenovni dostopnosti, olajšanemu vzdrževanju
ustne higiene in možnosti individualne prilagoditve, zaradi česar so še vedno klinično
nepogrešljivi pri zdravljenju zobnih in čeljustnih nepravilnosti. Namen: Namen
diplomskega dela je bil podrobneje predstaviti vlogo pasivnih snemnih aparatov v zobni in
čeljustni ortopediji, opisati njihove konstrukcijske značilnosti, delovanje ter klinično
uporabo pri različnih oblikah zobnih in čeljustnih nepravilnosti. Poseben poudarek je bil
namenjen bionatorju tipa II, ki se uporablja pri zdravljenju nepravilnosti razreda II (distalni
griz), in prikazu njegove izdelave v laboratoriju. Metode dela: Uporabljena je bila
deskriptivna metoda, ki je vključevala pregled strokovne literature v slovenskem in
angleškem jeziku. Vire smo iskali v bazah PubMed, Science Direct, Google Scholar in
COBISS, pri čemer smo vključili tudi nekatere starejše članke, pomembne za zgodovinski
in strokovni kontekst. Poleg tega smo v zobnem laboratoriju Stomatološke klinike UKC
Ljubljana izdelali bionator tipa II, pri čemer so bile posamezne faze postopka natančno
dokumentirane s fotografijami.
Rezultati: V nalogi je podrobno opisan postopek izdelave bionatorja tipa II, individualno
prilagojenega pacientu z nepravilnostjo razreda II. Rezultati potrjujejo, da aparat omogoča
usmerjanje rasti spodnje čeljustnice, pripomore k vzdrževanju pravilnega griza in
dolgoročno stabilizira rezultate ortodontske terapije. Razprava in zaključek: V razpravi
je poudarjena klinična vloga pasivnih snemnih aparatov pri dolgoročni stabilizaciji griza in
vplivu na rast in razvoj čeljustnic. Primerjava med različnimi funkcionalnimi aparati je
pokazala, da ima vsak aparat specifične mehanizme delovanja, medtem ko bionator
dodatno vpliva na mišično ravnovesje, kar povečuje trajnost rezultatov. Sklepamo lahko,
da pasivni snemni aparati, predvsem bionator tipa II, ostajajo pomembno orodje v
ortodontiji, saj s prilagodljivostjo in učinkovitostjo dopolnjujejo sodobne terapevtske
pristope.</dc:description><dc:publisher>[D. Šarac]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-20 07:45:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173700</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
