Aktualni problemi medijske zakonodaje na področju medijskih koncentracijMazora, Katarina (Avtor) Rajgelj, Barbara (Mentor) medijska regulacijamedijske koncentracijeevropski akt o svobodi medijevV magistrskem delu preučujem posledice sprejetja evropskega akta o svobodi medijev na koncentracije medijev v Sloveniji. Slovenski zakonodajni organ je bil s tem postavljen pred novo preizkušnjo, saj mora do okvirno avgusta leta 2025 sprejeti nov Zakon o medijih, ki bo upošteval določbe omenjenega akta, vključno s prenovitvijo ureditve medijskih koncentracij. Slovenski zakonodajni organ je sicer v zadnjih dveh desetletjih zakonodajo, ki ureja medije, večkrat poskusil posodobiti, a nikoli ni prišlo do večjih sprememb. Šele s sprejetjem evropskega akta o svobodi medijev je bil zakonodajni organ prisiljen medijsko zakonodajo prenoviti ter uskladiti z evropskimi določbami. V magistrskem delu zato preučujem dosedanjo slovensko zakonodajo ter prakso, ki zadeva medijske koncentracije, kako koncentracije ureja evropski akt o svobodi medijev, ter kako se ta ureditev odraža v predlogu novega Zakona o medijih-1 (ZMed-1). Ker se je v podobni situaciji znašlo še 26 držav Evropske unije, ki morajo prav tako uskladiti svojo zakonodajo, v drugem delu naloge s primerjalnopravno analizo pregledujem regulacije medijskih koncentracij v še treh državah članicah. Cilj naloge je tudi ugotoviti, kako oz. ali se Slovenija lahko pri prenovi zakonodaje zgleduje po sistemih drugih držav članic. Rezultati analize kažejo, da še nobena država ni v svoje zakone popolnoma vpeljala evropskega akta o svobodi medijev, je pa Italija temu zelo blizu in s tem velik korak pred Slovenijo. Kljub določenemu napredku v zadnjih letih sta Nemčija in Hrvaška še vedno daleč od uskladitve z novimi evropskimi določbami.K. Mazora20252025-09-20 07:30:22Magistrsko delo/naloga173691sl