<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173665"><dc:title>Hranilna vrednost odpadne hrane na primeru tedenskega jedilnika šestih slovenskih vrtcev</dc:title><dc:creator>Perše,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cigić,	Blaž	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana otrok v vrtcih</dc:subject><dc:subject>dnevni jedilnik</dc:subject><dc:subject>odpadna hrana</dc:subject><dc:subject>hranilna vrednost</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo analizira hranilno vrednost odpadne hrane na osnovi podatkov o postreženi in vrnjeni hrani v šestih slovenskih vrtcih, štirih z intervencijskim jedilnikom in dveh kontrolnih. Intervencijski jedilnik temelji na večji vsebnosti živil z antioksidativno učinkovitostjo, z namenom, da bi otroci v čim večji meri pokrili priporočene potrebe po vnosu hranil in nekaterih mikrohranil. V obeh primerih jedilnikov je bil celodnevni obrok sestavljen iz zajtrka, dopoldanske in popoldanske malice ter kosila. Povprečne hranilne vrednosti zaužite in odpadne hrane smo ovrednotili s pomočjo spletnega orodja OPKP, le te smo normirali na celodnevni obrok enega otroka. S statistično obdelavo podatkov smo nadalje primerjali rezultate obravnavanih skupin vrtcev. Rezultate smo primerjali tudi s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih (2024). Rezultati kažejo, da so obroki v intervencijskih vrtcih hranilno ustreznejši, saj so vsebovali več prehranske vlaknine, maščob, kalcija, magnezija in železa. Z nobeno skupino obrokov pa otroci niso dosegli priporočene ravni vnosa kalcija. Izmed desetih obravnavanih skupin živil se z vrtčevskimi obroki zavrže količinsko največ zelenjave, polnozrnatih žit in oreškov. Ocenili smo tudi izgube hranil na račun nezaužite hrane, glede na priporočen vnos za 5-6 let stare otroke, kjer največji delež zavržka, tako v intervencijski (21,5 % celodnevne porcije), kot tudi kontrolni skupini (26,7 % celodnevne porcije) predstavlja prehranska vlaknina. Naloga poudarja pomen strateškega načrtovanja jedilnikov, prilagajanja velikosti porcij ter ozaveščanja otrok in osebja o zmanjševanju količin zavržene hrane. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju prehranskih vzorcev v predšolskem obdobju in k razvoju trajnostnega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.</dc:description><dc:publisher>[Š. Perše]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-20 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173665</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>