<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173593"><dc:title>Izdelava biokompozita iz skorje z uporabo mokrega postopka stiskanja</dc:title><dc:creator>Tajher,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Sergej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>skorja</dc:subject><dc:subject>iverne plošče</dc:subject><dc:subject>moker postopek stiskanja</dc:subject><dc:subject>sorpcijske lastnosti</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti</dc:subject><dc:description>V lesarstvu in tudi drugih gospodarskih panogah se materiali hitro razvijajo, kar lahko pripišemo znanju strokovnjakov, ki delujejo na teh področjih, kot tudi tehnologiji in digitalizaciji, ki se razvija iz dneva v dan in praktično sega že na vsa področja našega življenja. Če se osredotočimo le na lesarstvo, imamo na področju pohištvene industrije veliko izbire med masivnim lesom kot tudi številne lesne kompozite, kot je npr. iverna plošča, vlaknena plošča, furnirna plošča itd. Pri konstrukcijah se veliko uporabljajo OSB plošče, ki imajo dobre mehanske lastnosti. V vseh omenjenih kompozitih je les osnoven material. Les je naraven in pogojno obnovljiv material z dokazano pozitivnim učinkom na zdravje in počutje ljudi. Z lesom pa je tesno povezana lesna skorja, katere uporaba je zelo omejena in neizkoriščena. Le ta se največkrat uporabi kot energent (biomasa), pri urejanju krajine, pri strojenju kože in v farmaciji. Pri proizvodnji kompozitov na osnovi iveri in vlaken se srečamo s številnimi izzivi, med njimi tudi kakšno surovino uporabiti za izdelavo gradnikov in kako zmanjšati porabo energije, še posebej energijo potrebno za sušenje gradnikov. Zato smo izdelali iverne plošče iz skorje po mokrem postopku stiskanja, kjer so bile ciljne začetne vlažnosti gradnikov 0 %, 10 %, 20 % in 50 %, le te pa smo ločili na majhne gradnike, srednje velike in velike gradnike. Ivernim ploščam smo določili sorpcijske in mehanske lastnosti, pri čemer smo ugotovili, da slabše prenašajo upogibne obremenitve, boljše pa razslojne obremenitve, poleg tega ima skorja dobre sorpcijske lastnosti, kot sta debelinski nabrek in vpijanje vode. Slabše mehanske lastnosti smo zaznali pri visoki začetni vlažnosti gradnikov (50 %), do vlažnosti 20 % pa ni bilo videti razlik, kar je zelo pozitivno z vidika ekonomičnosti in porabe energije za sušenje gradnikov. Iz ugotovitev lahko zaključimo, da bi se plošče iz skorje lahko uporabile kot alternativa že uveljavljenih materialov oz. lesnim ploščam v pohištveni industriji in v gradbeništvu. Smotrno bi jih bilo uporabiti tudi v prostorih s povišano vlažnostjo oz. kjer je potreba po višji odpornosti na vlago.</dc:description><dc:publisher>[U. Tajher]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-19 07:16:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173593</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
