<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173583"><dc:title>Učinki intermitentne eksogene ketoze na fiziološke odzive med submaksimalno športno vadbo na 3375 m n. v.</dc:title><dc:creator>Tominec,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stalmans,	Myrthe	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Narang,	Benjamin J.	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Millet,	Grégoire P.	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poffé,	Chiel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Debevec,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>hipobarična hipoksija</dc:subject><dc:subject>ketonska telesa</dc:subject><dc:subject>ketonski estri</dc:subject><dc:subject>športna sposobnost</dc:subject><dc:description>Podatkovni nabor je bil pridobljen v okviru raziskovalnega projekta z naslovom “Intermittent Exogenous Ketosis (IEK) at High Altitude” (dostopen na ClinicalTrials.gov: NCT06097754). V sklopu projekta so zdravi, rekreativno trenirani odrasli opravili vrsto meritev med mirovanjem, spanjem in športno vadbo. Preiskovanci so začetna testiranja izvedli na nizki nadmorski višini 295 m (Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani) z namenom določitve izhodiščnih vrednosti. Približno šest tednov kasneje pa so enake meritve izvedli še na visoki nadmorski višini v okviru štiridnevnega bivanja na 3375 m (koča Rifugio Torino, Mont Blanc, dolina Aoste, Italija), med katerim so “prekinjeno/intermitentno” uživali ketonske mono-estre (KE; skupina IEK; n = 17) ali placebo (PLA; n = 17).
Pretekle raziskave so pokazale, da lahko eksogena ketoza z zaužitjem KE poveča oksigenacijo krvi, skeletnih mišic in možganskega tkiva ter poviša porabo kisika tako v mirovanju kot med vadbo ob akutni izpostavitvi simuliranim visokogorskim razmeram (Poffe et al., 2021; Stalmans et al., 2024; Stalmans, Tominec, Lauriks idr., 2025; Stalmans, Tominec, Robberechts idr., 2025). Kakorkoli, te raziskave so bile izključno omejene le na kratkotrajne laboratorijske izpostavitve normobarični hipoksiji (≤15 ur). Čeprav takšne lastnosti eksperimentov omogočajo natančen nadzor okoljskih in fizioloških spremenljivk, morda ne odražajo povsem kompleksnih odzivov v dejanskih visokogorskih okoljih. Zato je bil cilj raziskave razširiti obstoječe dokaze na terenske visokogorske pogoje z analizo integriranih dihalnih, srčno-žilnih, mišičnih, možganskih odzivov na intermitentno eksogeno ketozo med zmerno in visoko intenzivno športno vadbo v zgodnji fazi aklimatizacije na visoko nadmorsko višino. 
Raziskava “Effects of Intermittent Exogenous Ketosis on Physiological Responses During Moderate- and Heavy-Intensity Exercise Across Three Days at 3375 m” je bila zasnovana kot randomizirana in placebo-kontrolirana, v katero je bilo vključenih 34 preiskovancev (28 moških, 6 žensk). Preiskovanci so bili naključno razporejeni v skupino IEK (n = 17; 3 ženske) ali PLA (n = 17; 3 ženske). Vsak preiskovanec je opravil štiri testiranja s športno vadbo (z zmerno in/ali visoko intenzivnostjo): eno na nizki nadmorski višini, blizu morske gladine (295 m, brez KE ali placebo dodatkov) in tri med bivanjem na visoki nadmorski višini (1 ± 1, 25 ± 1 in 49 ± 1 ur po prihodu na 3375 m). Med bivanjem na 3375 m so preiskovanci uživali KE (skupaj 250 g, 3,54 ± 0,51 g/kg telesne mase; ~1750 kcal) ali placebo (skupaj 250 g, 3,65 ± 0,53 g/kg telesne mase; ~0 kcal) 30 min pred vadbenimi enotami (~0,5, ~24,5 in ~48,5 ur), pred določenimi meritvami v mirovanju (~2,5, ~17,5, ~29,5, ~41,5 in ~43,5 ur) ter dosledno pred spanjem (~7,5 in ~31,5 ur po prihodu).
Testiranja fizioloških odzivov med športno vadbo z zmerno intenzivnostjo so vključevala 3 min mirovanja, 2 min kolesarjenja brez obremenitve (0 W) ter 3 × 6 min kolesarjenja pri predpisani konstantni obremenitvi, z vmesnimi 6 min intervali kolesarjenja brez obremenitve (0 W). Testiranja fizioloških odzivov med športno vadbo z visoko intenzivnostjo pa so zajemala 3 min mirovanja, 2 min kolesarjenja pri 0 W in 8 min interval kolesarjenja pri predpisani konstantni obremenitvi. Intenzivnosti obremenitve so bile določene na podlagi rezultatov večstopenjskega obremenitvenega testa na nizki nadmorski višini, blizu morske gladine (295, Ljubljana, Slovenija). Zmerna intenzivnost je bila opredeljena kot 80 % privzema kisika (V̇O2) pri pragu izmenjave plinov (ang. gas exchange threshold (GET)), visoka intenzivnost pa kot 50 % razlike (delta) med pragom izmenjave plinov in točko respiratorne kompenzacije (ang. respiratory compensation point (RCP)). Zaradi znanega zmanjšanja maksimalnega privzema kisika (V̇O2peak) na visoki nadmorski višini so bile intenzivnosti obremenitve prilagojene glede na individualno zmanjšanje V̇O2peak na 3375 m (–14 % do –28 %), kar je zagotovilo enako relativno intenzivnost obremenitve med športno vadbo v vsakem izmed testnih pogojev.
Med športno vadbo so bile izvedene celovite fiziološke meritve, vključno z ventilacijo, izmenjavo plinov v pljučih, srčno hemodinamiko, oksigenacijo krvi, skeletnih mišic in možganov. Meritve so bile opravljene z metaboličnim analizatorjem (Quark CPET, COSMED, Rim, Italija), transtorakalno impedančno kardiografijo (Physioflow Enduro, Manatec Biomedical, Pariz, Francija), pulzno oksimetrijo na ušesni mečici (Nonin Xpod, ZDA) ter bližnjo infrardečo spektroskopijo (PortaLite MKII, Artinis, Nizozemska) na desnem stegnu in prefrontalnem režnju možganov. Kapilarni vzorci krvi iz ušesne mečice so bili odvzeti ~30 min po zaužitju KE ali placeba za določitev koncentracij β-hidroksibutirata (GlucoMen Areo 2K, A. Menarini Diagnostics, Italija). Surovi pridobljeni podatki izmenjave plinov so bili nadaljnje uporabljeni tudi za modeliranje kinetike V̇O2 in izračun osnovnih kinetičnih parpmetrov.
Zaužitje KE je konsistentno omogočilo vzpostavitev eksogeno ketozo ob začetku vadbenih enot na visoki nadmorski višini (IEK proti PLA: ~2,5 proti ~0,3 mM; vse P &lt; 0,001). Vendar pa je bila v primerjavi s skupino PLA pri skupini IEK zaznati podobne z visoko nadmorsko višino povzročene spremembe v kinetiki V̇O2 (P &gt; 0,085), izmenjavi plinov (P &gt; 0,123), minutni ventilaciji (P &gt; 0,147), saturaciji kisika v krvi (P &gt; 0,302), oksigenaciji možganov (P &gt; 0,282) in mišic (P &gt; 0,602) ter v vadbeni učinkovitosti (P &gt; 0,060) med zmerno in/ali visoko intenzivno športno vadbo tekom treh dni na 3375 m. Zanimivo je zaužitje KE povečalo minutni volumen srca med zmerno intenzivno vadbo tako 1 ± 1 kot 25 ± 1 ur po prihodu na visoko nadmorsko višino.
Kakorkoli, pridobljeni rezultati v celoti ne podpirajo intermitentne eksogene ketoze kot učinkovite strategije za izboljšanje kinetike V̇O2, oksigenacijskih odzivov ali vadbene učinkovitosti med zmerno ali visoko intenzivno vadbo v zgodnjih fazah aklimatizacije na visoko nadmorsko višino.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-18 14:21:54</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>173583</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
