<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173504"><dc:title>Zgodovina regulacij porečja Savinje</dc:title><dc:creator>Rojc,	Svit	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repe,	Božo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikša,	Peter	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>regulacija</dc:subject><dc:subject>Savinja</dc:subject><dc:subject>poplave</dc:subject><dc:subject>protipoplavni ukrepi</dc:subject><dc:subject>naravne nesreče</dc:subject><dc:description>Naloga raziskuje soočenje ljudi z realnostjo življenja ob reki Savinji in njenih pritokih. Skozi zgodovino se je odnos človeka do reke spremenil od prilagajanja naravnim danostim in zmanjševanja poplavne ranljivosti k prepričanju, da je mogoče poplavno naravo rek v porečju Savinje izničiti in si jo, vključno z njeno neposredno okolico, podrediti za ekonomske in druge  namene. Vse večja razdiralna moč in posledično rekordno uničenje, ki ju je prinesla tako rekoč  vsaka nova poplava v dvajsetem stoletju, je na prehodu v novo tisočletje porodila premislek o načinu spopadanja z reko in nove pristope v protipoplavni zaščiti, ki pa so kljub vsaj načelni opustitvi ideje, da je nekoristni poplavni svet stvar preteklosti, po mnenju nekaterih neustrezna rešitev za reševanje vodne problematike v porečju Savinje, še najbolj pa v sami Savinjski dolini, a vendar nekateri vedenjski in miselni vzorci, povezani z odnosom do urejanja rek, kljub opozorilom ostajajo enaki tudi v luči poplav leta 2023.</dc:description><dc:publisher>S. Rojc</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-18 07:45:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173504</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
