<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173478"><dc:title>Geomorfološke značilnosti in geodiverziteta Bele krajine</dc:title><dc:creator>Horvat,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stepišnik,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>geomorfologija</dc:subject><dc:subject>geodiverziteta</dc:subject><dc:subject>kras</dc:subject><dc:subject>kraški ravnik</dc:subject><dc:subject>Bela krajina</dc:subject><dc:description>Območje preučevanja obsega uravnani nižinski del Bele krajine, ki ga na severu in zahodu omejujeta kraški planoti Gorjanci in Kočevski Rog, na jugu in vzhodu pa kanjon reke Kolpe. Namen magistrske naloge je opisati geomorfološke značilnosti in izračunati indeks geodiverzitete Bele krajine. Raziskava temelji na analizi literature in preteklih raziskav, ki so služile kot teoretska osnova. S prepletom kabinetnega in terenskega dela smo izvedli morfografsko in morfometrično analizo ter opisali značilne kraške pojave na proučevanem območju. Rezultati kažejo, da Belokranjski ravnik sestavljajo zelo raznolike kraške oblike, ki so posledica prepletanja tektonskih, litoloških in kraških procesov. Globoki kras se odraža z izrazito odsotnostjo površinskih voda in veliko gostoto vrtač, medtem ko plitvi kras zaznamujejo kanjoni in kraške kotline s površinsko vodo v dnu kotanj. Fluviokras se pojavlja tam, kjer so podlaga manj prepustne kamnine, kar omogoča nastanek stalnih ali občasnih vodotokov. Delo predstavlja pomemben prispevek k poznavanju kraških oblik na Belokranjskem ravniku in ponuja uporabno osnovo za nadaljnje geomorfološke, hidrološke in speleološke raziskave.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-18 07:15:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173478</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>