Genetsko preučevanje samoprašnosti pri navadni ajdi (Fagopyrum esculentum)Bunič, Petja (Avtor) Luthar, Zlata (Mentor) Jeseničnik, Taja (Komentor) navadna ajdasamoprašnostheterostilijamikrosatelitni označevalcilokusalelDiplomska naloga se osredotoča na sposobnost samooprašitve pri dveh sortah navadne ajde 'Trdinova' in 'Darja' v odsotnosti opraševalcev. Rastline smo gojili v rastlinjaku v petih prostorskih izolacijah, glede na obliko cvetov pin/thrum. Analizirali smo 38 različnih genotipov, od tega 29 sorte 'Trdinova' in 9 'Darja' ter nato še njihove potomce F1. Pri 'Trdinova' smo dobili semena pri 8 in pri 'Darja' 5 kombinacijah glede na pin/thrum cvetove. V povprečju je na rastlinah s pin cvetovi nastalo za 9,7 % več semen v primerjavi s thrum rastlinami. Pri obeh generacijah smo iz listov izolirali DNA, ki smo jo vključili v genetske analize z 8 mikrosatelitnimi označevalci z namenom ugotoviti podobnosti in razlike med starši in potomci. Za pregled in prikaz pomnoženih DNA fragmentov smo uporabili agarozno gelsko elektroforezo, kar nam je omogočilo določitev njihove prisotnosti in velikosti. S kapilarno elektroforezo smo pridobili podatke o velikosti alelov, ki smo jih nato analizirali s programom GeneMapper 6. Parametre genetske variabilnosti smo izračunali s programom Cervus in grafično predstavitev genetskih odnosov smo izrisali s programom DARwin 6. Pri 'Trdinova' in njenih potomcih se je pomnožilo 37 alelov, v povprečju 5 alelov na lokus s povprečnim deležem polimorfizma PIC = 0,421. Pri 'Darja' in njenih potomcih se je pomnožilo 34 alelov v povprečju 4 aleli na lokus s podobnim povprečnim deležem polimorfizma PIC = 0,415. Med obema sortama, ki sta žužkocvetki s prisotno heterostilijo se deleža samoprašnosti razlikujeta in je v povprečju za 9,7 % večji pri pin rastlinah.20252025-09-18 07:15:15Diplomsko delo/naloga173477sl