<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173453"><dc:title>Vloga učitelja pri razvoju veščin samostojnega vadenja saksofona na različnih stopnjah glasbenega izobraževanja</dc:title><dc:creator>Meden,	Lan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič Pucihar,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rogina,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>glasbeno izobraževanje</dc:subject><dc:subject>saksofon</dc:subject><dc:subject>učitelji saksofona</dc:subject><dc:subject>poučevanje</dc:subject><dc:subject>veščine</dc:subject><dc:subject>vadenje</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava vlogo učitelja pri razvoju veščin samostojnega vadenja saksofona na treh stopnjah glasbenega izobraževanja: v glasbeni šoli, na umetniški gimnaziji in na akademiji za glasbo. Samostojno vadenje je eden ključnih pogojev za dolgoročni glasbeni napredek, vendar njegovo razvijanje pogosto ostaja implicitno in ni sistemsko podprto znotraj izobraževalnih programov. Namen naloge je bil raziskati, kako učitelji razumejo svojo vlogo pri razvijanju samostojnega vadenja, katere strategije priporočajo, kako ocenjujejo učinkovitost vadenja in katere vidike samostojnega učenja posebej spodbujajo, ter na podlagi teh ugotovitev izdelati praktična priporočila za učitelje. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologija. Opravljeni so bili trije polstrukturirani intervjuji z učitelji saksofona, ki delujejo na različnih stopnjah izobraževanja. Intervjuvancem smo zastavili štiri raziskovalna vprašanja in njihove odgovore vsebinsko analizirali. Ugotavljamo, da samostojno vadenje ne nastane spontano, temveč gre za proces, ki zahteva načrtno pedagoško podporo. Učitelji svojo vlogo razumejo kot postopno prehajajočo: od podajanja znanja in zgleda na nižji stopnji, preko strukturiranega mentorstva v srednji šoli, do svetovalno-reflektivnega odnosa na akademiji. V vseh primerih gre za prenos odgovornosti z učitelja na učenca. Pedagoški pristopi se prilagajajo stopnji izobraževanja in zrelosti učenca, vloga učitelja pa prehaja iz usmerjevalne v spremljevalno. Skupna nit vseh treh pristopov je postopno prehajanje od zunanje k notranji regulaciji učenja. Naloga pomaga pri izpolnjevanju vrzeli v didaktičnih priporočilih za učitelje saksofona. Na osnovi ugotovitev smo oblikovali priporočila za boljše vertikalno povezovanje med stopnjami in vključitev vsebin o samostojnem vadenju v učne programe. S tem smo prispevali k izpolnitvi vrzeli v priporočilih za poučevanje veščin samostojnega vadenja saksofona in tako doprinesli k boljšemu razumevanju vloge učitelja pri razvijanju veščin samostojnega vadenja saksofona znotraj formalnega glasbenega izobraževanja.</dc:description><dc:publisher>L. Meden</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-17 10:14:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173453</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
