<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173440"><dc:title>Doba kibernetike / Doba kibernetike</dc:title><dc:creator>Mikulić,	Ida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grafenauer,	Petja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sedlaček,	Sašo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slikarstvo</dc:subject><dc:subject>avtorstvo</dc:subject><dc:subject>doba kibernetike</dc:subject><dc:subject>digitalna umetnost</dc:subject><dc:subject>hibridizacija v umetnosti</dc:subject><dc:subject>algoritemska kultura</dc:subject><dc:subject>tehnologija</dc:subject><dc:subject>magistrska naloga</dc:subject><dc:description>Ta magistrska naloga raziskuje prehod od tradicionalne k digitalni umetnosti ter analizira, kako novi mediji in tehnološke inovacije preoblikujejo umetniške prakse, koncepte in kulturne vrednote. V digitalni dobi postaja umetnost vse bolj interaktivna in participatorna, pri čemer izziva klasične meje med umetnikom in občinstvom, analognim in digitalnim, ter celo med človekom in strojem. Raziskava sledi zgodovinski evoluciji digitalne umetnosti, od zgodnjih avantgardnih in konceptualnih gibanj, kot sta konstruktivizem in dadaizem, do sodobnih hibridnih praks, ki vključujejo virtualno resničnost, algoritmične procese in kibernetsko interakcijo. 
Študija obravnava, kako so digitalne tehnologije spremenile ne le orodja umetniške produkcije, temveč tudi temeljne pojme avtorstva, estetike in avtentičnosti. Umetniki danes delujejo v prostoru, kjer se realnost in virtualnost prepletata, tradicionalni ontološki modeli reprezentacije pa se umikajo dinamičnim, procesno usmerjenim oblikam ustvarjanja. Z raziskovanjem zgodovinskega razvoja interaktivnosti in mobilnosti umetniškega dela naloga poudarja kontinuiteto med konceptualno umetnostjo in sodobnimi digitalnimi izrazi. 
Delo odpira ključna vprašanja o identiteti, nadzoru in avtonomiji v kontekstu digitalnega kapitalizma in algoritmične kontrole. Ker digitalne platforme vse bolj posredujejo umetnost in vsakdanje življenje, se postavlja vprašanje, ali je mogoče ohraniti osebno svobodo in ustvarjalno suverenost. Digitalni prehod tako ne pomeni le tehnološkega premika, temveč tudi redefinicijo kulturne, etične in duhovne vloge umetnosti v 21. stoletju. 
V tej nalogi raziskujem razvoj digitalne umetnosti, pri čemer sledim njenemu razvoju od zgodnjih konceptualnih praks do sodobne kiberkulture. Kako je tehnologija preoblikovala ne samo orodja umetniške produkcije, temveč tudi pomen, funkcijo in družbeno vlogo umetnosti?</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-17 09:00:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173440</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
