<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173439"><dc:title>Demokracija in populizem</dc:title><dc:creator>Papež,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cerar,	Miro	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>demokracija</dc:subject><dc:subject>populizem</dc:subject><dc:subject>liberalizem</dc:subject><dc:subject>(homogeno) čisto ljudstvo</dc:subject><dc:subject>pokvarjena elita</dc:subject><dc:subject>demokratični paradoks</dc:subject><dc:subject>pluralizem</dc:subject><dc:subject>postdemokracija</dc:subject><dc:description>Literatura, ki govori o pojavu populizma, je prepredena z različnimi pristopi k njegovemu preučevanju in njegovi naravi. Danes ga najpogosteje razumemo kot ideologijo s tankim središčem, ki deli družbo na dva homogena in nasprotujoča si tabora – »čisto ljudstvo« in »pokvarjeno elito«. Gre za ambivalenten pojav, ki na eni strani ogroža pravno državo, demokratične institucije in pluralizem, na drugi pa razkriva krizo sodobnih liberalnih demokracij ter opozarja na njihove pomanjkljivosti. Nastanek populizma je povezan s kombinacijo treh ključnih dejavnikov – strukturo sodobne demokracije, družbenimi (predvsem političnimi in ekonomskimi) krizami ter vplivom karizmatičnih voditeljev v povezavi z množičnimi mediji.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-17 09:00:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173439</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>