<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173437"><dc:title>Pobotanje obveznosti v primerjalnem in slovenskem pravu</dc:title><dc:creator>Djukanović,	Darko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pobotanje</dc:subject><dc:subject>prenehanje obveznosti</dc:subject><dc:subject>materialno pravo</dc:subject><dc:subject>procesno pravo</dc:subject><dc:subject>izvršilni postopek</dc:subject><dc:subject>ex tunc</dc:subject><dc:subject>ex nunc</dc:subject><dc:subject>primerjalno pravo</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava institut pobotanja kot enega najpomembnejših in najučinkovitejših načinov prenehanja obveznosti v obligacijskem pravu. V okviru slovenskega pravnega sistema sta podrobno analizirana tako materialni kot procesni vidik pobota, poseben poudarek pa je namenjen pobotanju v izvršilnih in insolvenčnih postopkih, kjer veljajo posebna pravila. Obravnavani so pogoji za veljavno pobotanje ter pravni učinki, ki iz njega izhajajo. V posebnem poglavju je izvedena primerjalnopravna analiza pobotanja na podlagi treh osrednjih akademskih unifikacijskih modelnih zakonov: PECL, PICC in DCFR. Namen naloge je celovita predstavitev instituta ter kritična ocena njegovega delovanja z vidika teorije, sodne prakse in primerjalnega prava. Ugotovljeno je, da pobotanje pomembno prispeva k pravni varnosti in večji učinkovitosti pravnega prometa, zlasti v mednarodnem gospodarskem okolju. Ob tem se odpira vprašanje primernosti trenutne slovenske ureditve z ex tunc učinkom pobota ter možnosti prenosa modela z ex nunc učinkom, kot ga poznajo nekateri mednarodni pravni viri.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-17 09:00:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>173437</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
