Vpliv izbire RANS turbulentnega modela na učinkovitost izračuna zastojnega kota aerodinamičnega krila Formule StudentValenčič, Tilen (Avtor) Šarler, Božidar (Mentor) Mavrič, Boštjan (Komentor) aerodinamikaračunalniška dinamika tekočinRANS turbulentni modeliFormula Studentaerodinamično krilozastojni kotseparacija toka ob kriluV zaključnem delu smo napovedali zastojni kot aerodinamičnega krila na podlagi računalniške dinamike tekočin s programom Ansys Fluent. Uporabili smo turbulentne modele Spalart-Allmaras (SA), k-$\epsilon$ in k-$\omega$ za zaprtje Reynoldsovo povprečenih Navier-Stokesovih enačb. Analiza je bila narejena na krilu NACA4412 širine 0,25 m in dolžine 0,15 m s končno ploščo višine 0,11 m pri toku zraka z Re = 207 000. Izdelana je bila analiza občutljivosti velikosti računske domene ter analiza gostote mreže. Ugotovili smo, da je za neodvisnost rezultatov potrebujemo domeno, ki je oddaljena 15 dolžin krila povsod, razen za krilom, kjer je potrebnih 45 dolžin. Največja velikost mreže, zadostna na podtlačni površini krila, je 1,5 mm, na nadtlačni pa 2 mm. Primerjali smo dobljene rezultate tlačnega in hitrostnega polja na površini krila ter različnih prerezih ter iz koeficientov aerodinamičnih sil določili zastojni kot. Analiza je pokazala, da modeli SA, k-$\epsilon$ in k-$\omega$ predvidijo zastojne kote 23, 21 in 21 $^°$C. Računsko je bil najhitrejši k-?, najpočasnejši pa k-$\omega$ model. Zaradi področja uporabe in validacije je model k-$\omega$ izmed analiziranih najbolj primeren za uporabo v Formuli Student.20252025-09-17 08:30:25Diplomsko delo/naloga173414sl